Največ na novo brezposelnih starih med 55 in 59 let

»Število prijavljenih oseb na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra 2012 doseglo najvišjo vrednost od začetka krize, 118.061, to je 6500 oseb več kot novembra in 5300 več kot v enakem obdobju leta 2011,« so zapisali na zavodu.

Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer za več kot 2000. Hkrati pa se je nekoliko znižalo število mladih v starostni skupini 15-24 let, za okoli 100.

Brezposelnost višja v vseh regijah

Stopnja brezposelnosti se je decembra dvignila prav v vseh statističnih regijah, najizraziteje v spodnjeposavski (s 14,1 na 15,4 odstotka), najmanj pa v goriški statistični regiji (z 11 na 11,5 odstotka). Pomurska je ostala regija z najvišjo (18,1 odstotka), gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti (9,9 odstotka).

Pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Selišnik se je na podatek statističnega urada po današnjih pogajanjih o reformi trga dela odzval s kritiko predvidenih sprememb delovne zakonodaje.

V zvezi z enim od glavnih ciljev reforme, to je zmanjšati segmentacijo na trgu dela, je dejal, da razlike med zaposlenimi za določen in zaposlenimi za nedoločen čas v resnici niso tako velik problem. Prepričan je, da z njihovim zmanjšanjem ne bomo rešili slabega položaja, v katerem se je znašlo gospodarstvo.

Bika držimo za rep, ne za roge

Skladno s tem Selišnik ne verjame, da bodo v reformi predvideni ukrepi spodbudili delodajalce k večjemu zaposlovanju. »Bojim se, da smo začeli bika držati na nepravem koncu, ne za roge, ampak za rep. In bojim se, da bo brezposelnost zato še večja. Z reformo ne bomo dobili prožne varnosti, ampak drago rigidnost,« je bil pesimističen.

Na delojemalski strani se s tem ne strinjajo. Kot je menil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, imajo delodajalci, ki pričakujejo, da bo reforma pripomogla k odpiranju novih delovnih mest ali večjemu zaposlovanju, "popolnoma zgrešeno politiko".

Znižanje pravic delavcev ne pomeni novih delovnih mest

»Pogoje za odpiranje novih delovnih mest in razvoj gospodarstva v prvi vrsti ustvarjata ministrstvi za gospodarstvo in za finance, ne pa delovna zakonodaja. Ta je namenjena zaščiti delavcev kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, temu da se postavijo neki minimalni standardi,« je izpostavil.

Znižanje pravic delavcev tako ne pomeni odpiranja novih delovnih mest, je prepričan. »Ravno nasprotno, to pomeni večje socialne konflikte, večjo negotovost poslovanja delodajalca,« je opozoril. V tej luči si težko predstavlja, da bi bil delodajalec zaradi delavca, ki prejme 560 ali 600 evrov neto plače, nekonkurenčen.

Tudi sicer ni mogoče pričakovati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dokler bodo imeli menedžerji takšne plače, kot jih imajo oz. dokler tudi oni ne bodo plačani po učinku, je sklenil Zorko.