Ko človek v alpskem smučanju potrebuje toplino, da se prepriča, da v tem individualnem športu ni vse zgolj v rezultatskem bistvu, je pravi čas, da obišče ameriško reprezentanco. Kot v številnih drugih reprezentancah predvsem v Evropi tudi na drugi strani Atlantika igra vidno vlogo slovensko znanje. Glavna igralca v zgodbi z uspehi sta serviserja Aleš Sopotnik, ki skrbi za pripravo smuči Leanne Smith in Laurenne Ross, in Miha Dolinar, serviser Stacey Cook in Alice McKennis.
Sproščenost in dostopnost sta osrednji vrlini ameriške reprezentance, v kateri vsi dihajo drug za drugega. Svetovno prvenstvo v Schladmingu se za ameriško reprezentanco, ki v tej sezoni blesti tako v moškem kot ženskem delu svetovnega pokala, slabše ne bi moglo začeti. Že na prvi končni preizkušnji se je poškodovala prva violina Lindsey Vonn. Ameriški odgovor je bil izjemen, saj so Američani po zaslugi treh zlatih kolajn prvega zvezdnika Schladminga Teda Ligetyja, naslova svetovne slalomske prvakinje Mikaele Shiffrin ter brona Julie Mancuso v superveleslalomu postali najuspešnejša reprezentanca na SP.
Aleš Sopotnik je že peto sezono član ameriške reprezentance. Z letala se vidi, da je del ekipe, v kateri se počuti domače. Razlog se skriva tudi v tem, da živi v Whistlerju na zahodu Kanade in da mu je ameriško razmišljanje poznano. Daleč od Slovenije imata z ženo Andree, ki si služi denar kot uspešna fizioterapevtka, svoj raj. Živita v hiši, ki je bila na zadnjih olimpijskih igrah v Whistlerju del olimpijske vasi.
»Sistem svetovnega prvenstva nam ni bil preveč po godu. Zelo smo bili omejeni s svojimi akreditacijami, tako da nismo imeli dostopa v skupne cone, v katerih bi se lahko družili ali imeli tesnejše stike,« je začel pogovor Aleš Sopotnik ter nadaljeval: »Start prvenstva je bil za nas šokanten. Tudi tekmovalki, s katerima delam, v hitrih disciplinah nista dosegli želenih uvrstitev. Zato obstajajo razlogi, a smučanje je pač šport v naravi, ko ti enkrat zvezde z razmerami niso naklonjene, drugič so ti. Ko sem po padcu Lindsey Vonn na radijski povezavi slišal glavnega zdravnika ameriške reprezentance, da potrebuje pomoč drugega zdravnika, sem tako kot drugi v reprezentanci obstal in se zazrl v nebo. Jasno je postalo, da je z Lindsey nekaj hudo narobe. Res je sicer, da vsi vemo, da Lindsey ves čas smuča na limitu, toda takšnega šoka nismo pričakovali. Bilo nam je zelo težko.«
»Bill Sterett je kirurg, ki nam vsem v ekipi vliva dodatno mero optimizma. Vsi vemo, da če se komu kar koli zgodi, bo Bill s svojim znanjem kos težavi. Gre za človeka, ki je izjemno preprost, ki ne zna pozdraviti le z besedami, temveč z objemom. Bill je po padcu takoj odpotoval z Lindsey v Vail, po uspešni operaciji pa jo je poslal na rehabilitacijo v svoje prostore. Prepričan sem, da bo Lindsey v Billovih rokah okrevala stoodstotno. Spominjam se, kako me je pred leti močno bolelo zapestje. Bill me je operiral kar v hotelski sobi. V preteklosti je operiral tudi Anjo Pärson (Aleš Sopotnik je bil serviser nekdanje švedske zvezdnice v njenih najuspešnejših časih, op. p.),« je hvalil zdravnika ameriške reprezentance 37-letni Trboveljčan.
Življenjski moto Zasavca je, da si ves čas to, kar si. Da ob uspehih ne letiš nad oblaki. Na takšen način vzgaja tekmovalke, s katerimi dela. V alpskem smučanju imajo namreč tekmovalci s serviserji zelo oseben odnos, saj ure in ure preživljajo skupaj na terenih in v servisnih boksih. Zato tako uživa v ameriški ekipi, v kateri stavijo na sproščenost. Ko Sopotnik ali kdo drug v družbo povabi svojega znanca, četudi je novinar, ga sprejmejo z odprtimi rokami. V času našega druženja v Schladmingu je Sopotnik vzel v roke svoj mobilni telefon in pokazal posnetek, kako mu je med poletnimi pripravami v Čilu v delovnem kontejnerju igrala na kitaro Laurenne Ross. In mu zraven pela pesem od Gotyja z naslovom Somebody that I use to know. Lepo, nepozabno!
Toplina v besedah pri Slovencu zaigra, ko je govor o rodni državi in Britanski Kolumbiji, kjer živi približno štiri mesece na leto, ko ni z ameriško reprezentanco na terenu po svetu. Med SP v Schladmingu mu je uspelo za en dan obiskati očeta v Trbovljah, preden se je odpravil na trening v Sestriere, kjer se je pripravljala ameriška ženska reprezentanca v hitrih disciplinah pred naslednjimi tekmami svetovnega pokala v Meribellu. Obetal si je kakšen dan več bivanja v Sloveniji, a se je Laurenne Ross odločila, da bo tekmovala tudi v veleslalomu, kar mu je podaljšalo bivanje na avstrijskem Štajerskem za tri dni. »Oče je bil malce žalosten. A takšen je pač naš posel. S tem je treba živeti,« je s kapljo pelina odgovoril Sopotnik. Je ljubitelj adrenalina, ki ga doživlja z gorskim kolesom. Pravi, da ne pije, ne kadi, se pa ne more upreti kakšni divji vožnji v okolici Whistlerja. Poln je prigod, ko so se njegove poti prekrižale z rjavim medvedom. Tudi puma je redna in nevarna obiskovalka urbanih delov Whistlerja. Med bivanjem doma gre rad v Squamish (kraj med Whistlerjem in Vancouvrom, znan predvsem po tem, da se v zimskem času tja preselijo rumenoglavi orli iz vse Severne Amerike, op. p.). Rad se pohvali z ulovljenim skalpom lososa ter svoje besede podkrepi s sliko v mobilnem telefonu.
»Večkrat delam po 18 ur na dan. Tudi dvajset skupaj sem jih že. Posledično si nikoli ne očitam, če gre kaj narobe, saj dam vedno vse od sebe. Z Miho Dolinarjem odlično sodelujeva in si izmenjujeva informacije,« pravi slovenski deloholik. »Prihodnost serviserjev v alpskem smučanju je vedno negotova. Pogodbe podpisujemo za eno sezono. Zato ne vem, če bom prihodnjo sezono še del ameriške ekipe. Ponudb sicer nekaj imam. A bi najraje ostal pri Američanih,« je zaključil Sopotnik.
