S tem ne mislimo, da so BO! člani kakšne svetovne organizacije, ki bi aktivno spreminjala svet. Ne, oni se zavedajo, da je takšno mentaliteto treba gojiti pri malenkostih, v glavi vsakega posameznika, zato sami to najraje počnejo s svojo glasbo. BO!, na katero je vplivala Seattle grunge glasba 90., so se združili leta 2009, največje uspehe pa so dosegli konec preteklega leta. Pevec in nekdanji kitarist Boštjan Meh, basist Jurij Žohar, kitarist Robert Kugler, bobnar Urban Krč in klaviaturist Vito Kugler so bili, poleg Valterja ter Gabra Brina, izbrani med 140 izvajalci na natečaju Vala 202: Val012 - Imamo dobro glasbo! To je bil njihov največji poklon in potrditev, da so na dobri poti.
Za sabo že imajo svoj prvenec: Dirka za notranji mir, ki je izšel v samozaložbi. Že iz naslova lahko razberemo, da BO-jevci na svet gledajo kritično. Žanrsko tako raznovrstno glasba spominja že na kakšno progresivno rock skupino. Žohar je povedal, da bi pretekle skladbe sedaj dosti spremil, saj so vanje vključili preveč segmentov. Zdaj se poskušajo držati čim bolj poenostavljenih struktur. »Manj je več, simple zadeve so dobre, človek se razvija. Ni treba biti športnik v tem pogledu,« je razložil Žohar. Med skladbami prvega albuma zagotovo izstopa Olga, ki se je izkazala za njihovo najuspešnejšo. Zgodba o lirskem osebku, ki ga »V glavo zeza« Olga – tajnica pri notarju. Skupina je v lahkotni melodiji in ritmu povzela vse tegobe, ki jih ljudje doživljamo, ko se soočamo z birokratskimi navodili na občinah, upravnih enotah, pri notarju itd. Celoten album Dirka za notranji mir, katerega gonilna sila je bil Meh, je družbenokritičen. A prvenec je bil šele začetek. Skupina pripravlja drugo ploščo, za katero imajo že pripravljenih 20 pesmi, med njimi bodo izbrali 12 najboljših – izšla naj bi do konca leta. Morda bo na voljo zastonjsko, samo preko interneta. Ta bo še bolj kritična in vsebovala še večji odraz krize. Kot je razložil Žohar, je treba nekaj spremeniti in glasno povedati. Člani namreč aktivno spremljajo aktualno družbeno, politično ter gospodarsko dogajanje. »Mi to krizo doživljamo. Boštjan je izgubil službo, je moral iti drugam delat in mi to čutimo. Če to doživljaš in spremljaš v službi, se te dotakne.« Skupina je tudi imela načrt se udeležiti nedavnih protestov in tam igrati svojo glasbo v podporo ljudi, a kot je povedal Jurij, je takšna izpostavitev lahko preveč tvegana. »Če nas bodo povabili na proteste, pa bomo z veseljem zažgali.«
Kljub velikim koncertom, kot so bili nastop za novo leto na Prešernovem trgu v Ljubljani 2011, zaključek Majskih iger 2012, koncert na Velenjskem gradu in zdaj še zmaga na izboru Vala 202, se BO! soočajo z vsakodnevnimi težavami mlade nepoznane skupine. V prvi vrsti so osebne zadeve, kot so služba: vsi fantje so zaposleni, kar krade čas, ki bi ga želeli vložiti v skupino. Nato družina: dva člana skupine imata otroke, tretji ga pričakuje. Bobnar Urban ima še vrsto drugih glasbenih skupin, kar nekoliko vpliva na časovno usklajenost skupine. Se pa mladi bobnar lahko pohvali, da si je delil oder z ameriškim kitarskim virtuozom Paulom Gilbertom, ki je lansko leto nastopil v Celju v glasbeni trgovini Bam. Po drugi strani pa je težava v sami neposlušnosti organizatorjev, založb in ljudi, ki pri nas »prodajajo« glasbo. Nalašč smo poudarili, da je album Dirka za notranji mir izšel v samozaložbi. BO! so eni izmed tistih, ki so na lastni koži izkusili, kako je, če ti večja založba že vnaprej pove, da bo vsak zaslužen cent pristal v njihovem žepu. »Ker si res »no name«, te ne poslušajo. Založba ti reče, da je 95 odstotkov njihovega. Če bi se podpisali in se z glasbo v prihodnosti javno izpostavljali, bi založba ravno tako bila upravičena do 95 odstotkov zasluženega,« je povedal Žohar. Ne samo to, založba niti ni želela finančno pokriti snemanja. Njihova vloga bi bila le pri promociji in zagotovitvi kakšnega koncerta – kot menedžer skupine. In to je največja tegoba mladih skupin. Če v tebi ne vidijo komercialnih uspehov, si že vnaprej obsojen samo na garažne koncerte. Zato BO!-jevci ponujajo rešitev! Nekakšna cehovska združba, ki bi med sabo povezovala nepoznane bende. Tako bi Žohar ustvaril Savinjska ZEN open, kjer bi ustvarili festival s prisotnostjo samih nepoznanih bendov. »Šlo bi za druženje in delitev izkušenj. Tako kot so delali seatelski bendi: med sabo so se družili in igrali glasbo.« S tem bi kasneje lahko privabili tudi druge slovenske regije, da bi se alternativna, nepoznana, a dobra glasba lahko samopromovirala izven okvirov oderuških založb. Situacija je dandanes morda nekoliko olajšana, saj nam je informacijska revolucija ponudila možnost samopromocije preko najrazličnejših socialnih omrežij. Tudi BO! pridno izkoriščajo ponujeno. Videti jih je mogoče na Facebooku, spletni strani Reverb nation, YouTubu, a Žohar je do tega kritičen. »Tudi Facebook je pesek v oči. Kdo je v zadnjih petih letih na novo prišel na slovensko sceno? Ni jih, pojavljajo se enaka imena, ki so začela igrati pred 20 leti. Dober odgovor na to je dal Tokac: »Prva zgoščenka pomeni, da si se pojavil, druga, da obstajaš, pri tretji pa že mogoče lahko kaj pričakuješ. To je obdobje prvih 6 let, ko moraš delati skupaj glasbo in predvsem držati skupaj.«
Kljub temu, tako Žohar, da se dandanes ne splača več izdati zgoščenke, pa bi bilo nujno potrebo, da bi obstajala agencija, ki bi podpirala nepoznano glasbo: »Nekaj v okviru ministrstva za kulturo, preko katere bi lahko črpali evropska sredstva. S tem bi se še bolj kulturno razvijali. Kultura pomeni napredek, razvijanje, ne pa obstanka v 80., tako kot nam to ponujajo komercialni radii, ko vsako jutro ob 8.00 zavrtijo skladbo Tako on me A-HA in s tem poneumljajo ljudi,« je še dodal Žohar.
