Posebna organizacija ZN v svojem poročilu odločevalce v politiki in gospodarstvu poziva k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost ter k hitrejši uveljavitvi finančno-gospodarskih reform. Poudarja tudi, da bi se morale banke bolj posvetiti svojim najpomembnejšim nalogam ter predvsem srednje velikim podjetjem, kot največjim zaposlovalcem, ponuditi kredite za produktivne investicije.
Še posebno zaskrbljujoča se zdi organizaciji ILO brezposelnost med mladimi. Trenutno je brez stalne zaposlitve približno 73,8 milijona mladih po vsem svetu, zaradi upočasnjevanja gospodarske aktivnosti pa se bo število mladih brez zaposlitve do leta 2014 po vsej verjetnosti povečalo še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju dosegala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka. S tem problemom so se po podatkih ILO doslej najbolje spopadle Avstrija, Nemčija in Švica. To jim uspeva z bolj fleksibilnim trgom dela na eni in tradicionalnimi dualnimi sistemi strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki hitreje odgovarjajo potrebam delodajalcev, na drugi strani. V Sloveniji pa imamo še vedno visok vpis na visokošolske zavode, razloge za boljše stanje v omenjenih državah pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Za odpravo finančnega krča in sprejem reform
Da je finančni krč, ki so ga povzročile banke, ena ključnih težav tudi v povezavi z zaposlovanjem, se strinjajo tudi slovenski strokovnjaki za trg dela, predvsem pa delodajalci sami. »Podjetja, tudi če so uspešna in želijo investirati, do kreditov težko pridejo,« poudarja Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Podobno ugotavljajo v zaposlitvenih agencijah, ki spremljajo dogajanje na trgu dela. »V preteklem letu smo opazili, da so podjetja sicer imela naročila, vendar pa jih niso mogla izvesti zaradi pomanjkanja sredstev, saj so od bank zelo težko dobila kredite. To je seveda vplivalo na zaposlovanje. Podjetja, ki bi lahko ustvarila vsaj začasna, lahko pa tudi trajnejša delovna mesta, so morala naročila odkloniti. Povečanje investicij bi spodbudilo delovanje gospodarstva in tako oživilo tudi trg dela,« pojasnjuje Miro Smrekar, direktor zaposlitvene agencije Adecco, kjer zato od slovenskih odločevalcev pričakujejo, da bodo čim prej izpeljali strukturne reforme. Pri tem se zavzemajo za zakonodajo, ki bi vzpostavila transparenten trg dela. To pomeni, da bi vsi deležniki, tako delodajalci kot zaposleni in tudi zaposlitvene agencije, nosili svoj del odgovornosti za varstvo pravic zaposlenih.
Da bi bolj fleksibilna delovnopravna zakonodaja, ki bi hkrati prinesla varnost zaposlenim in fleksibilnost delodajalcem, olajšala prilagajanje negotovim razmeram na trgu in spodbudila zaposlovanje, meni tudi Romana Šercelj iz zaposlitvene agencije Manpower, Smole pa pravi, da so reforme zgolj prvi pogoj za ponovni zagon gospodarstva in odpiranje delovnih mest. »Ta namreč ustvarjajo le delodajalci, ne vlada in ne sindikati,« so odločni v združenju delodajalcev.
Vrzel med povpraševanjem in ponudbo
Se pa Smole strinja s Šercljevo, da je v Sloveniji nujna boljša povezava med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami, tako da bi bili učni programi bolj prilagojeni potrebam na trgu dela. S tem bi bili tudi iskalci dela bolj zaposljivi, je prepričana Šercljeva, ki poudarja, da je največja vrzel na trgu dela ravno med znanji in veščinami, ki jih kandidati imajo, in znanji in veščinami, ki jih potrebujejo delodajalci. »Kljub povečanju brezposlenosti kar 26 odstotkov slovenskih delodajalcev pravi, da za odprta delovna mesta ne najde pravih ljudi,« svoje mnenje utemeljuje direktorica iskanja kadrov v Manpowru.
Zaposlitvene možnosti se sicer zaradi globalnega vpliva zmanjšujejo tudi izven slovenskih meja. Najbolj kritično stanje je v Evropi, predvsem v Grčiji, Italiji, Španiji, na Slovaškem in Nizozemskem ter v Sloveniji, na ameriškem in azijskem območju, največ priložnosti pa odpirajo Tajvan, Brazilija, Indija in Mehika. V Evropi še največ novih delovnih mest napovedujejo delodajalci Turčije in Romunije, kjer bo največ zaposlovanja v sektorju z oskrbo z elektriko, plinom in vodo, je povedala Šercljeva.
K večji zaposljivosti pripomore tudi kakovostna izobrazba
Kar zadeva mlade, v zaposlitvenih agencijah Manpower in Adecco opažajo, da se s težavami pri iskanju zaposlitve soočajo predvsem iskalci prve zaposlitve, stari med dvajset in trideset let. Ti imajo namreč manj izkušenj kot starejši kadri, tako da se podjetja, ki zaposlujejo, raje odločijo za izkušene kandidate, ki lahko takoj prinesejo dodano vrednost, pravi Smrekar. Šercljeva dodaja, da imajo med mladimi še vedno največ možnosti diplomanti tehničnih smeri in tisti, ki so končali srednje in visoke tehnične šole. Za boljšo vključenost mladih na trg delovne sile so po njenem pomembni tudi trajnostni razvoj nacionalnih razvojnih programov za mlade in dolgoročne strategije za boljšo uskladitev izobraževalnih sistemov z zahtevami trga dela. »Prizadevati si moramo za ohranitev kakovosti izobrazbe, saj pri vlaganju v izobraževanje ne gre le za denar, temveč za vlaganje v ljudi in prihodnost. Mladi bodo lažje gradili svojo kariero, če jim bo država ponudila ciljno usmerjene izobraževalne programe, s tem pa se bomo ognili tudi tveganju izgubljene generacije,« je prepričana Šercljeva.
Posebnih novosti med ukrepi za spodbujanje zaposlovanja na državni ravni sicer letos ni pričakovati. Še naprej bodo izvajali program Prvi izziv, ki je doslej pomagal do zaposlitve približno 3000 brezposelnim mladim, že pa se izvajata tudi javni povabili Zaposli.me in Usposabljanje na delovnem mestu. Zavod RS za zaposlovanje je ob tem objavil tudi javno povabilo za izbor programov javnih del. Letošnja novost med ukrepi aktivne politike zaposlovanja bo program za spodbujanje zaposlovanja starejših, saj je Slovenija po stopnji zaposlenosti v starostni skupini 55 do 64 let na zadnjem mestu v Evropi. V tej skupini je zaposlenih le slaba tretjina.
