Da je bil José Carreras te dni v Ljubljani, je javnost izvedela šele ob njegovem odhodu: včeraj je namreč zaključil tridnevno snemanje svoje nove plošče v prenovljenem Studiu 26 RTV Slovenija in takoj nato odpotoval. Na njegovo posebno željo se je obisk zgodil v »tišini«, tako rekoč »ekskluzivno« za Glasbeno produkcijo RTV, saj ni želel medijske pozornosti. Album bo veliki tenorist posvetil 25-letnici ustanovitve svoje fundacije za boj proti levkemiji, izšel pa naj bi jeseni.
»Mlad in zagnan orkester«
Na to, da je legendarni španski operni pevec za snemanje svoje nove plošče, ki bo sodila v tako imenovan crossover žanr, izbral prav Simfonični orkester RTV Slovenija, so ga napeljale dobre izkušnje izpred dobrih dveh let, ko so skupaj koncertirali v Stožicah. Carreras je sicer bil prvič v Ljubljani leta 1995. Ko bo plošča zaokrožila po svetu, bo to seveda odlična promocija tudi za slovenski orkester.
Na albumu bodo izbrane predelave italijanskih in latinskoameriških popularnih pesmi, priredbe pa so prispevali svetovno uveljavljeni mojstri aranžerji John Cameron, Paul Bateman in Christian Kolonovits. Slednji je tudi dirigiral našim simfonikom, o katerih je dejal, da gre za »čudovit, mlad in zagnan orkester«, zaradi česar je snemanje potekalo hitro in brez zastojev.
Carreras pričakuje dober izdelek
»Ko bo produkcija tega projekta zaključena, upam, da bomo občinstvu lahko ponudili dober izdelek in prijetno poslušanje,« pa je povedal Carreras, ki je tudi zelo ponosen na svojo fundacijo, ki je v zadnjih letih dobila še tri hčerinske sklade v ZDA, Nemčiji in Švici. V 25 letih delovanja se je v fundacijo menda steklo že 180 milijonov evrov, ki so jih vložili v različne raziskave za boljšo obvladljivost levkemije. To bolezen je premagal tudi Carreras, in sicer ob pomoči slovenskega zdravnika Cirila Rozmana. Sicer pa bosta Carreras in Kolonovits kmalu spet sodelovala, saj je slednji tudi avtor sodobne opere, v kateri bo glavno vlogo pel ravno katalonski tenorist.
José Carreras se je rodil leta 1946 v Barceloni in tam študiral glasbo. V tamkajšnjem gledališču Gran Teatre del Liceu je leta 1970 debitiral, in sicer v Verdijevem Nabuccu in Donizettijevi Lukreciji Borgiji, pozneje pa je osvajal vse najpomembnejše operne odre sveta, kot so milanska Scala, Metropolitanska opera v New Yorku, dunajska Staatsopera, londonska Royal Opera House... Ob tem se je tesno družil z uglednimi dirigenti, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado, Riccardo Muti, Lorin Maazel, James Levine, Carlo Maria Giulini, Leonard Bernstein, Zubin Mehta in drugi. Dokončno je zaslovel leta 1990, ko so se na svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji prvič skupaj na odru pojavili tako imenovani Trije tenorji – ob njem sta stala še Placido Domingo in Luciano Pavarotti. Njegov repertoar danes šteje prek 60 opernih vlog, ves čas pa je tudi intenzivno snemal za različne založbe, največ za Philips in Deutsche Grammophon, in se danes lahko pohvali z več kot 150 posnetki.
