Skozi reggae se je artikuliralo politično nestrinjanje, družbena kritika, protest in rastafarijanstvo, ko je preplavil svet, pa je (p)ostal eden osrednjih žanrov protestniške glasbe. Med jamajškimi reggae glasbeniki, katerim je režiser filma Kevin Macdonald posvetil (pre)malo pozornosti, je Bob Marley zasedal osrednje mesto. Ko je v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z Wailers stopil na ameriške odre, so avtohtoni reggae predstavljali kot jamajški rock in tako nagovorili predvsem belo populacijo, ki ga je hitreje sprejela kot Afroameričani. K Marleyjevi popularnosti je veliko pripomogel Eric Clapton, ki je leta 1974 na plošči 461 Ocean Boulevard objavil predelavo njegove skladbe I Shot The Sheriff in se z njo zavihtel na vrh Billboardove lestvice. Ker film natančno popisuje lik in delo Marleyja, preseneča, da je njegovo srečanje s punkom za časa bivanja v Londonu v drugi polovici sedemdesetih let navrženo zgolj s prizori londonskih ulic, na katerih so pankerji izstopali s svojim videzom in vedenjem. Na križanje punkovske in rastafarijanske subkulture, živih naježenih frizur in divjih dreadlockov, se je Marley leta 1977 odzval s skladbo Punky Reggae Party, v kateri našteva reggaejaše Wailers in Maytals, novovalovce in pankerje Damned, Jam in Clash ter pub-rockerje Dr. Feelgood. Šlo je za pomemben zidak v stolp multikulturnosti in glasbene franšize »world music«.
Če je Bob Marley že za časa svojega življenja postal globalni heroj pesmi upora, nam prav tako lanski dokumentarec Searching for Sugar Man v režiji Malika Bendjelloula odkrije presunljivo zgodbo o ameriškem glasbeniku Rodriguezu, ki je po dveh komercialno neuspešnih, a avtorsko žmohtnih albumih Cold Fact in Coming From Reality z začetka sedemdesetih let nezasluženo poniknil v pozabo. Vendar so se njegove pesmi o družbeni neenakosti in razslojenosti dotaknile dela belih Južnoafričanov, ki ga niso častili le kot pop ikono, ampak jim je bil navdih v borbi proti apartheidu. Še več, nekaj njegovih fanov se je spustilo v iskanje, kdo in kje je misteriozni pevec, ki so ga šele konec devetdesetih let našli živega in skromnega v okolici Detroita. Ko so ga povabili na koncerte v Južno Afriko, se je zgodil podoben razplet, kot bi Elvis vstal od mrtvih, film, ki meji na napeto glasbeno detektivko, pa popravlja krivice za nazaj.
