V dneh, ko zdesetkana vlada postavlja še zadnje temelje za slabo banko, v obrambi lastnega položaja vse bolj pogosto obtožuje medije in druge svoje nasprotnike, da jo rušijo, ker da želijo prikriti imena ljudi, ki so izvedli »rop« največjih treh bank v državi. Za večmilijardno luknjo v NLB, NKBM in Abanki Vipi je po besedah predsednika vlade Janeza Janše kriva »tranzicijska levica«, vse skupaj pa naj bi tako ali drugače povezoval nekdanji predsednik države Milan Kučan.
Seznam največjih slabih posojil, ki ga je pripravila Banka Slovenije in je pricurljal v javnost, kaže, da je vse prej kot tako. Državnih bank v zadnjem desetletju niso izpraznili zgolj politična levica in s Forumom 21 povezani poslovneži, ampak je krivcev za slaba posojila precej več. Večini je skupno tudi to, da so se do podjetij in donosnih poslov dokopali ob pomoči vsakokratne politične oblasti. Država namreč še vedno obvladuje velik del slovenskega gospodarstva, prek njenih deležev pa o usodi podjetij največkrat odloča prav vladajoča politika.
Na eni strani Cerkev, ki podpira Janeza Janšo...
Konec maja 2012 so imele največje tri državne banke po podatkih Banke Slovenije za skupno 3,4 milijarde evrov slabih posojil. Na NLB je takrat odpadlo 2,09 milijarde evrov, na NKBM 612 milijonov evrov in na Abanko 713,5 milijona evrov.
Daleč največ slabih posojil sta za seboj pustila cerkvena finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva. Nepremišljeno sta se zadolževala in denar potihoma nalagala tudi v danes že propadle projekte v Argentini in na Hrvaškem. Obenem se je Cerkev opekla pri neuspešnem poskusu prevzema Petrola v času prve Janševe vlade. Postavili (in izgubili) so lastnega operaterja T-2 zaradi prenove dvorca Betnava, kjer naj bi bila poneverjena evropska sredstva, pa je tožilstvo proti nekdanjemu ekonomu Nadškofije Maribor Mirku Krašovcu vložilo obtožnico.
Če dolgovom družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding prištejemo slaba posojila podjetij Gospodarstvo rast, Forš, Goričane, Steklarna Rogaška, T-2, Gratel in Rešet (za T-2 zgradili omrežje) ter še nekaterih drugih, pridemo do vrtoglavih številk. Propadli cerkveni konglomerat ima do NLB, NKBM in Abanke za več kot pol milijarde evrov slabih posojil, pri čemer ni odveč spomniti, da so se visoki cerkveni predstavniki v zadnjih tednih postavili v bran premierju Janši.
... na drugi Stožice Zorana Jankovića
Na (politično) nasprotni strani je najbolj znana nasedla naložba športni center v Stožicah, ki velja za paradni projekt ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Tega je pri neuspešnem naskoku na premierski položaj podpiral tudi Kučan, Jankovićevim nasprotnikom pa gre na roko tudi podatek, da podizvajalci v Stožicah niso bili v celoti poplačani.
Koliko slabih posojil je pustil za seboj projekt Stožice, ni jasno, čeprav so Janša in njemu zvesti mediji izračunali, da je teh v celotnem bančnem sistemu za natanko 201,9 milijona evrov. Ob tem so očitno zamolčali, da gre za skupno vsoto vseh (slabih) posojil, ki jih imajo tako projektno podjetje Grep (73,2 milijona evrov) kot njegova lastnika Energoplan (77 milijonov evrov) in Gradis Skupina G (osem milijonov evrov), pri čemer imata slednja tudi druge projekte, za katere sta se zadolžila pri bankah.
Veliko luknjo v bankah so povzročili tudi menedžerji, ki so se v obdobju prve Janševe vlade lotili prevzemanja podjetij. K temu jih je poleg poplave poceni denarja in več let trajajoče konjunkture, ki jih je prepričala, da bodo njihove prevzeme lahko z »večno« rastjo poplačala kar podjetja, vsaj deloma »prisilil« tudi strah pred kadrovsko čistko po zamenjavi oblasti leta 2004. Pri lastninjenju so jim pogosto pomagali tudi vrhovi obeh paradržavnih skladov, ki sta jih obvladovala SDS in NSi. Ti so – tako kot v letih pred tem – veliko večino prodaj »državne srebrnine« izpeljali z neposrednimi pogajanji in brez javnih razpisov.
Padli menedžerji Bine Kordež, Igor Bavčar in Boško Šrot
Tako je Janševa vlada že leta 2005 pomagala Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu pri prevzemu Mercatorja, Kad in Sod pa sta leta 2007 z odprodajo delnic odprla pot dokončni privatizaciji Merkurja. Tako Bavčar kot Šrot sta skušala prevzeti Istrabenz oziroma Pivovarno Laško in ju pri tem skorajda potopila, za kar se bosta morala zagovarjati na sodišču. Tudi Bine Kordež, ki je bil pred kratkim obsojen na petletno zaporno kazen, je nakelskega trgovca spravil na kolena – do bank NLB, NKBM in Abanke pa ima Merkur skoraj 150 milijonov evrov terjatev slabše bonitete (C in D). Kranjska Sava Janeza Bohoriča, ki je Kordežu pomagala pri menedžerskem prevzemu, ima medtem za okoli 80 milijonov evrov slabih posojil do NLB.
Peščica junakov iz Foruma 21
Kordeža in Bohoriča je bilo vsaj do leta 2005 mogoče najti skupaj tudi v Forumu 21. Znano je, da je tudi velik del direktorjev, ki so v tranziciji olastninili podjetja, simpatiziral z levim političnim polom, vendar le redka njihova imena najdemo na seznamu slabih posojil. Med njimi prednjačijo Skupina Viator & Vektor Zdenka Pavčka in Radeče Papir Petra Tevža.
Le stežka lahko članom Foruma 21 pripišemo tudi krivdo za večino terjatev slabše bonitete (C in D). Med prvimi desetimi največjimi dolžniki lahko tako poleg Merkurja, Save in Perutnine Ptuj Romana Glaserja najdemo le še ACH, ki ga je do nedavnega vodil Herman Rigelnik. ACH ima do treh največjih državnih bank za 73 milijonov evrov terjatev slabše bonitete. Na drugem seznamu Banke Slovenije je tudi Riko Janeza Škrabca, ki je še vedno član upravnega odbora Foruma 21, vendar ne gre prezreti, da je imel Riko ključno vlogo tudi v naložbi v ruski logistični terminal Čehov, ki jo je v času prve Janševe vlade izpeljala Intereuropa pod vodstvom Andreja Lovšina. Na »črni listi« je z 59 milijoni evrov posojil z boniteto C in D še gradbinec CGP, ki je v lasti Darija Južne, tesnega prijatelja ministra za delo Andreja Vizjaka, sicer pomembnega predstavnika SDS, na njej najdemo tudi podjetje v lasti nekdanjega Vizjakovega sekretarja Tomaža Jeršiča, Hidrio Rotomatiko Edvarda Svetlika, ki velja za »desnega« menedžerja, in Hit, ki ga je v času prve Janševe vlade nadzoroval njegov dober prijatelj Viktor Baraga. Tudi Maksima Holding NLB dolguje osem milijonov evrov slabih posojil, pri čemer je njen lastnik Bavčar do leta 2008 nadzoroval njeno frankfurtsko bančno izpostavo LHB.
Gradbeni sektor rakava rana za banke
Banke so na kolena v veliki meri spravili propad velikih gradbincev in neprevidni investitorji, ki jim lahko pripišemo najmanj milijardo evrov slabih posojil. Toliko so jih pustili za seboj Primorje Dušana Črnigoja, SCT Ivana Zidarja, Vegrad Hilde Tovšak, CPM Janeza Škoberneta, GPG Dušana Dolamiča in vrsta drugih, ki so znali delati pod vsako oblastjo. Čeprav so domala vsi z nekaterimi izjemami pod drobnogledom organov pregona zaradi suma korupcije in oškodovanja družb, je njihov potop v veliki meri posledica nastopa finančno-gospodarske krize in hkratnega konca gradnje avtocestnega križa. Popoln mrk v slovenskem gradbeništvu je bil kriv tudi za konec nemalo srednjih in manjših gradbenih podjetij ter investitorjev, ki jih ne moremo postaviti ob bok konkretni politični opciji. Na seznamu slabih posojil je tako mogoče najti tudi Gramiz, ABA Plus, SGP Zasavje, Veletekstil Nepremičnine in druge.
