Sekunda nepazljivosti, nepremišljenost… in že poči. Nesreče se dogajajo veliko hitreje, kot bi si mislili, nepredvidene razmere na cestah in neskončna iznajdljivost tistih, ki želijo na tak ali drugačen način pravila obnašanja v prometu »skriviti« do te mere, da koristijo le njim. In tudi veliko preračunljivosti, kako iz vsega skupaj iztržiti še kakšen zavarovalniški evro.

Zadnje čase so splet preplavili posnetki večinoma z ruskih cest, kjer je vse veliko bolj podobno divjemu vzhodu kot urejenemu prometu 21. stoletja, a drugačne navade zahtevajo drugačen pristop do prometa. Zato ne čudi cela vrsta posnetkov, iz katerih pa bi se vsi tisti, ki si jih kdaj pogledamo, lahko tudi kaj naučili.

Najcenejše že za 20 evrov

Videokamera v vozilu je torej stvar, ki se počasi prebija v vsakdanji promet, pri nas sicer še zelo skromno in sramežljivo, pa vendarle. Seveda morajo biti take kamere, če bi se odločili za nakup, na spletu je kar nekaj ponudb na to temo, ustrezno pritrjene na sprednjo šipo. Poznavalci svetujejo še, da naj imajo možnost snemanja na kartice z opcijo neprestanega samodejnega snemanja, torej ko se kartica napolni, same začnejo shranjevati posnetke na to isto kartico s prepisovanjem starejših posnetkov, ob tem pa morajo imeti širokokotni objektiv, ki zajame čim večji del vidnega polja. Najcenejše kamere so na voljo že za 20 evrov, snemajo na kartico, a so, tako pravijo tisti, ki jih že uporabljajo, slabše primerne za nočno snemanje. Tiste boljše, ki imajo premični objektiv, kartico SD, ločljivost HD 1080p lahko naredijo tudi fotografije (tako imenovana lapse fotografija, ko naredijo po eno fotografijo na vsakih nekaj sekund in omogočajo kasnejše sestavljanje visokoresolucijskega superhitrega videoposnetka). Te stanejo okoli 50 evrov. Boljše kamere pa imajo že po dva objektiva, eden snema notranjost nazaj, drugi pa naprej v smeri vožnje, poleg datuma in ure na sliko zapišejo tudi pot po GPS-podatkih. To pomeni, da poleg slike uporabnik dobi še lokacijske podatke. Cene teh kamer se začnejo pri 100 evrih in več.

A videokamere v vozlih niso le za zabavo in deljenje posnetkov na spletnih omrežjih, lahko bi imele tudi drugačno vlogo. Artur Švarc, urednik revije Avtomanija, si je omislil tako kamero v vozilu in lahko pove marsikatero zanimivo anekdoto na račun obnašanja voznikov in videokamere. »Neki voznik se je na cesti obnašal nevarno in skušal 'dirkati' z menoj, vozil je objestno in na vsak način hotel dokazati, da je on glavni na cesti. Ko sva peljala vzporedno, sem mu le pokazal na kamero in zaslonček, ki se ponoči seveda sveti, pa se je v trenutku umiril. Tako bi lahko posnetek njegove vožnje ob morebitnem trčenju služil tudi kot dokaz, kdo je kriv. Slaba stran videokamere v vozilu pa je, da ko v objektiv kamere ujameš nekega kršitelja, tudi sam hitro prekršiš zakone o cestnem prometu, saj skušaš prekrškarja posneti v vsej njegovi 'veličini', pri tem pa lahko ravnaš napačno,« pravi Švarc.

Zavarovalnice nimajo izkušenj s kamerami

A kako na take posnetke potem reagirajo pri policiji ali zavarovalnicah, jih upoštevajo ali ne? Na policiji so nam povedali, da sicer prejmejo ker nekaj posnetkov kršitev od občanov. »Vendar pa so ti pogosto neustrezne kvalitete za dokazovanje v prekrškovnem postopku. Iz posnetkov morajo biti namreč poleg same kršitve jasno razvidni tudi čas, kraj in kršitelj. Določeni posnetki pa se nanašajo tudi na prekrške, ki jih je mogoče ugotavljati in dokazovati le z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami, s katerimi razpolaga policija (npr. hitrost, varnostna razdalja...). Za ugotavljanje kršitev hitrosti obstajajo predpisani postopki, zato so rezultati meritev hitrosti zakonsko veljavni in uporabni le takrat, ko je hitrost merjena z merilniki, ki so tipsko odobreni ter hkrati izpolnjujejo meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve. Policija mora pri svojem delu upoštevati zakonsko določene predpise, to je navsezadnje tudi standard zaščite posameznika,« je povedala Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi policije.

Ljudski glas pa pravi, da prijavitelj lahko predloži posnetek in z njim prijavi kršitev policiji, vendar mora potem prijavitelj tudi pričati o resničnosti in istovetnosti posnetka. Svoje mora potem dodati še sodnik za prekrške in še kdo. Pri zavarovalnici Generali so na primer povedali, da za zdaj še ne dobivajo posnetkov iz kamer posameznikov v škodnih primerih. Občasno pa jim stranke pošljejo fotografije s kraja dogodka, ki so običajno narejene z mobilnim telefonom. V določenih primerih zaprosijo tudi za posnetke iz videokamer, vendar so velikokrat njihove prošnje zavrnjene zaradi varovanja osebnih podatkov. Prej navedene fotografije in videoposnetke pa uporabljajo kot dodatno informacijo o razjasnitvi okoliščin nastanka škodnih primerov.

Tudi zavarovalnica Tilia nima izkušenj s posnetki, narejenimi s kamerami v vozilih, jih pa veseli povečan trend vgradnje oziroma uporabe naprav, ki lahko omogočijo dokazni material za posamezne zavarovalne primere. Poudarjajo, da si namreč prizadevajo, da zavarovalne primere rešujejo strokovno, dovolj hitro in predvsem pravično. »V posameznih primerih je pomanjkanje dokaznega gradiva težava, zato pozdravljamo trend vgradnje kamer in vseh naprav, ki lahko služijo in pomagajo pri prepoznavanju dejanskega poteka posameznih škodnih dogodkov. Če bi bil posnetek iz kamere nedvoumen in identifikacijsko nesporen ter uporaben, bi ga vsekakor lahko priznali in uporabili kot dokazno gradivo,« pravi Tea Starc, višja strokovna sodelavka za trženjsko komuniciranje in odnose z javnostmi.

Pri Zavarovalnici Maribor pravijo podobno, po njihovih izkušnjah kamere še niso tako razširjene, da bi lahko pridobivanje posnetkov postalo redna praksa. »V naši zavarovalnici takšnega primera, ko bi bili takšni posnetki na voljo, še nismo imeli. Smo pa svojim zavarovancem predlagali, naj poskušajo sami pridobiti posnetke kamer, nameščenih na javnih mestih, ko je šlo za poškodbe vozil na parkiriščih. V nekaj primerih smo jih tudi prejeli in jih upoštevali pri ugotavljanju okoliščin škodnega dogodka. Kar zadeva nadzorne kamere Darsa, jih praviloma pred nami pridobi že policija, ki posneto dogajanje vključi v policijski zapisnik,« še dodajajo pri zavarovalnici Maribor.