V Rusiji je očitno vgradnja videokamer v avtomobile postala običajna, bojda celo zavarovalnice spodbujajo take vgradnje z določenimi prednostmi pri zavarovanjih in podobno. Kajti pri njih je očitno dovolj, da se vidi, kdo je prevozi rdečo luč, kdo je koga izsilil, kdo prehiteval čez polno črto in podobno.

Pri nas »kulture videokamer« še ni, a se počasi razvija, saj ljudje postajajo vedno bolj iznajdljivi. Na marsikaterem posnetku iz Rusije ali katere druge države se lepo vidi, kako pešec prav čaka na vozilo, da skoči pred njega na cesto, da ga podre, praviloma pred vozilo, ki se že ustavlja, da bi ga potem lahko tožil za odškodnino. Ko ta »žrtev« zagleda, da je vso njegovo akcijo ujelo oko kamere, hitro ostane brez vseh pravih argumentov. A kdo pravi, da se tudi pri nas to že ne dogaja ali pa da se to ne bo dogajalo v še večji meri'? Nihče, kajti iznajdljivost ljudi je neomejena.

Torej, spodbujati montažo videokamer v slovenske avtomobile ali ne? Je to le modna muha ali hobi tehničnih zanesenjakov ali pa bo postala stalnica in mogoče na tak način tudi pomagala umiriti prenapete voznike? Odgovor ni enostaven, predvsem pa ga ne bomo dobili tako hitro, naša zakonodaja še ni prilagojena, čeprav zavarovalnice pravijo, da se veselijo vsakega podatka, ki pomaga razčistiti nejasnosti okoli odškodninskih zadev. Torej, če imate kamero, vam bo prišla prav, le pravilno jo namestite. Kamera, navigacijski sistem, po možnosti še opozorilnik za merilnik hitrosti, pa kakšna vinjeta ali dve… Kdo bo skozi vso to solato na sprednji šipi sploh še lahko kaj videl na cesto? To pa naj bi bilo voznikovo prvo poslanstvo, gledati na promet okoli sebe, mar ne?

In že tudi nekaj posnetkov, ki krožijo po spletu s slovenskih cest, jasno daje vedeti, da slovenski vozniki še zdaleč nismo nedolžne ovčice. In tak posnetek ali pa že dejstvo, da je nekega prenapetega nočnega dirkača po mestnih ulicah ujelo oko kamere, mu lahko precej pristriže peruti. Načelo »ne glede na to, kar mi boš naredil, bo to posneto« zna v strah spraviti še do kakšne minute prej nadvse pogumnega mojstra volana. Ali bomo torej s časom postali družba »špicljev«, ko bomo drug drugega ovajali pri policiji, zavarovalnicah, se naslajali nad napakami drugih? Tudi to je ena od stvari, nad katerimi bi se veljalo zamisliti. A navsezadnje je vse odvisno od nas samih.