Pravijo, da je veriga ali pa ekipa močna toliko, kot sta močna njena najšibkejša člena. Če za verigo to nedvomno drži, je pri takšnih ali drugačnih ekipah to prej izjema kot pravilo, odvisno pač od tega, za kakšno ekipo gre. Če bi na primer za avtomobilsko ekipo šteli celotno paleto, ki jo premore določena znamka, bi zanjo kaj takega že težko trdili – ob morebitnem slabšem modelu bi bilo neresno dejati, da je znamka močna toliko kot njen najšibkejši predstavnik.

Poznamo pa tudi ekipe, za katere bi mnogi rekli, da šibkega člena nimajo, a ker popolne enakosti ni, je nekdo kljub svoji izjemni moči v določeni ekipi pač še vedno šibkejši. In za takšno avtomobilsko ekipo bi lahko označili Mercedesovo. V absolutnem smislu šibkega avtomobila namreč nima, a znotraj znamke obstajajo močnejši in šibkejši. Kdo kam uvrsti katerega, je seveda odvisno tudi od posameznika in njegovih potreb, v zadnjih letih pa je del strokovne javnosti za šibkejšega opredelil razred E. Ki je sicer odličen avto, a s svojo obliko ni prepričal vseh oziroma jih je prepričal manj, kot bi pričakovali. Čeprav nam je bil osebno všeč, so ga mnogi označili za preveč robatega, nekateri nemški kolegi celo za baročnega. In očitno so se z njimi do določene mere strinjali tudi Mercedesovi razvojniki. Kako si namreč drugače razložiti, da je po štirih letih z vidika zunanjega videza avto doživel tako temeljito prenovo, kot je marsikateri ni deležen niti, ko predstavijo novo generacijo? »Največji 'facelift' vseh časov,« so jo celo poimenovali nekateri, ta »facelift« pa je požel ogromno navdušenja.

Če je za aktualno različico razreda E namreč veljalo, da je nekaterim všeč in drugim ne, je ta po prenovi všeč tako rekoč vsem. Največjo spremembo je avto doživel na sprednjem delu. Ta zdaj deluje dinamično, do neke mere celo agresivno, predvsem pa privlačno. Pokrov luči je pri tem avtu prvič po dolgem času enoten, kar pomeni, da okroglo-jajčastih (prejšnji dve generaciji) in štirikotnih parov z zaobljenimi koti (aktualna generacija) ni več. Kar zadeva prednji del, je novost tudi, da sta pri razredu E zdaj prvič na voljo dve različni maski, v različicah elegance (dinamično-elegantna) in avantgarde (dinamično-športna), sicer pa naj bi ta del nakazoval linije, ki jih bo nosila tudi nova generacija razreda S, ki bo na ceste zapeljala poleti. S tem luksuznim vozilom pa ima le malce manj luksuzni E še precej skupnega. »Novi E je za ljudi, ki vedo, kaj je dobro. Je učinkovitejši, inteligentnejši, bolj eleganten kot doslej. Avto vseskozi ve, kaj se dogaja okoli njega, saj ima ogromno sistemov, ki mu pri tem pomagajo. Skupno tako vsebuje kar 11 novih ali izboljšanih asistenčnih sistemov, ki dobesedno rešujejo življenja, večina pa je vzetih iz nove generacije razreda S,« je pojasnil dr. Michael Krämer, podpredsednik produktne skupine srednje velikih avtomobilov pri Mercedes-Benzu.

Manjše spremembe je razred E doživel tudi na bokih in zadku, pod črto pa vse skupaj pomeni, da je »robato« zdaj zamenjalo dinamično, ki se pri limuzinski izvedenki zaokroži v 4,88, pri karavanski različici pa v 4,9 metra dolgo čudovito celoto. Razlike je v obeh primerih v primerjavi z aktualnim modelom le za centimeter, kar še najbolj nakazuje na to, da gre za isto generacijo. No, to potrdita tudi prostornini prtljažnikov, ki sta ostali do litra enaki: 540 litrov pri limuzinski in 695 litrov pri karavanski različici.

Že res, da je za prvi vtis ključnega pomena videz, a pri avtomobilu je vendarle še pomembneje, kako se vozi. To pa je področje, ki razredu E nikdar ni povzročalo težav. Za pozitivne vibracije poskrbi že do potankosti dodelano voznikovo delovno okolje, vse skupaj pa je nadgrajeno še z odličnim občutkom med vožnjo – in to ne glede na to, s katerim motorjem je avto opremljen, pa čeprav je logično, da se sorazmerno z višjim številom konjskih moči veča tudi užitek za volanom. Konjev pa je v izobilju. Že v osnovni, dvolitrski bencinski različici 184 (135 kilovatov), število pa se prek skupno petih različic povzpne vse do 408 konjev (330 kW) v 8-valjnem 4,6-litrskem primerku. Enako je tudi število dizelskih motorjev, njihova moč pa znaša med 136 KM (100 kW) v dvolitrskem do 252 KM (185 kW) v 3-litrskem motorju. Posebej velja izpostaviti tudi hibridno verzijo s kombinacijo dizelskega in elektromotorja, ki bo na voljo malce kasneje, odveč pa je verjetno dodati, da je kombinacij različnih pogonov (2- in 4-kolesnega) in menjalnikov (6-stopenjski ročni in 7-stopenjski samodejni, ki se takšnemu avtomobilu precej bolje poda) zares ogromno.

Seveda pa kljub vsemu dopuščamo možnost, da komu tudi vsa našteta »konjenica« ne bo dovolj. Za takšne sta tako limuzina kot karavan na voljo tudi v »brutalni« različici AMG, o kateri nam je njen razvojnik Marco Witzel povedal: »AMG razreda E ponuja več moči kot kadar koli doslej, še posebej različica S, ki jo predstavljamo prvič. Po našem skromnem mnenju pa je AMG razreda E tudi najprivlačnejši avtomobil v svojem segmentu, a da bi resnično občutili, kaj vse ponuja, ga je enostavno treba peljati. Zato bi ga še najlaže označil za volka v ovčji preobleki.« Še posebej krvoločen je ta volk torej v različici S AMG, ki v 8-valjnem 5,5-litrskem bencinskem motorju z dvema turbinama premore kar 585 KM (430 kW) in ima pogon speljan na vsa štiri kolesa, medtem ko je osnovni AMG s 557 KM (410 kW) na voljo tako s 4- kot z 2-kolesnim pogonom.

Novi razred E bo tako v limuzinski kot karavanski različici pri nas naprodaj aprila (AMG junija), cene pa bodo znane že prej, osnovna naj bi znašala slabih 40.000 evrov. Sicer pa bo najnovejši Mercedesov poker asov popoln junija, ko bosta na trg zapeljali še kupejevska in kabrioletska različica.

več fotografij na www.dnevnik.si