Konec januarja je v Veliki Britaniji izbruhnila afera, potem ko so v izdelkih, označenih kot goveji, našli konjsko meso. Na ZPS menijo, da so sedanja zakonodaja in načini označevanja ter informiranja potrošnikov glede izvora živil nesprejemljivi. Tako se pridružujejo stališču evropske potrošniške organizacije BEUC, da morajo imeti meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter vsa enovita nepredelana ali predelana živila zapisano informacijo, iz katere države so.
Označena tudi država, v kateri je bilo meso predelano ali pakirano
Dodatno na ZPS predlagajo, da se označuje tudi izvor surovine, ki predstavlja več kot 50 odstotkov izdelka, in da oznaka izvora ali porekla pomeni kraj, kjer je bilo živilo ali hrana pridelano ali vzrejeno. Jasno in nedvoumno mora biti označena tudi država, kjer je bilo živilo predelano ali pakirano, poudarjajo.
Preberite še: Spanghero namerava dokazati svojo nedolžnost; konjsko meso so odkrili tudi v tortelinih v Lidlu v Avstriji
»Tak način označevanja živil bo potrošniku omogočil ozaveščeno izbiro, inšpektorjem olajšalo preverjanje izvora in sledljivosti, v prehranski verigi pa bo vsak člen te verige moral biti pozoren na izvor surovin in sestavin,« v sporočilu za javnost poudarja predsednica ZPS Breda Kutin. »Zavajanje potrošnikov zaradi ponarejenih izdelkov oziroma goljufije in zavajanja pri označevanju je nedopustno, pa četudi ni nevarnosti za tveganje zdravja potrošnikov,« še dodaja.
Tako razvejano verigo je težko nadzorovati
Prvi podatki o prisotnosti konjskega mesa v izdelkih so bili znani že v januarju. Po podatkih, objavljenih v četrtek, je bilo ugotovljeno, da je bila v Veliki Britaniji odkrita sporna zamrznjena lazanja po naročilu francoskega podjetja izdelana v Luxemburgu. Surovina pa je bila iz Romunije kupljena prek ciprskega in nizozemskega posrednika, prodana pa v Belgijo, na Dansko, Irsko, v Francijo, Nemčijo, Hongkong, Švedsko in Veliko Britanijo. Analize na Irskem pa so pokazale prisotnost konjskega mesa v zmletem mesu hamburgerjev, ki so bili izdelani na Poljskem.
»Očitno je, da je tako razvejano verigo zelo težko nadzirati, sledljivost je razdrobljena, ugotavljanje izvora pa zaradi zakonodaje oteženo. Po evropski zakonodaji namreč podjetju, ki je naročilo izdelavo lazanje pri izbranem proizvajalcu, ni potrebno vedeti, od kod je prišlo meso oziroma mesni pripravek,« izpostavlja Kutinova.
Spornih izdelkov ni na slovenskem trgu
Morda je v Sloveniji veriga nekoliko krajša, vendar morajo slovenski inšpektorji z vse manjšimi sredstvi nadzirati prek 70.000 registriranih pridelovalcev in predelovalcev ter trgovcev z mesom. »Zato je pomembno, da se redno izvaja tudi potrošniško primerjalno testiranje, ki ne le validira uspešnost javnega nadzora, temveč nastavlja ogledalo proizvajalcem in predvsem nudi potrošnikom neodvisne, objektivne informacije o določenem izdelku,« so še prepričani na ZPS.
Urad RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin sicer zagotavlja, da sporni izdelki iz »konjske afere« niso bili distribuirani na slovenski trgu. ZPS potrošnikom kljub temu svetuje, da naj kupujejo meso in mesne izdelke pri registriranih mesarjih in trgovcih. Pred nakupom naj se pozanimajo tudi o izvoru ali poreklu izdelka.
Izdelke popisujejo po posameznih trgovinah
Na upravi za varno hrano menijo, da spornih izdelkov iz afere s konjskim mesom, ki dviguje prah v celotni EU, v Sloveniji ni. Opravili so že preglede v vseh velikih trgovskih centrih, sedaj pa po posameznih trgovinah popisujejo vse sestavljene izdelke, zamrznjene in sveže, ki vsebujejo mleto goveje meso ter se pripravljajo na vzorčenje in analizo.
Kot je danes v Ljubljani pojasnila namestnica vršilca dolžnosti generalnega direktorja uprave za varno hrano Vida Čadonič Špelič, v aferi s konjskim mesom, ki je izbruhnila na Otoku, še vedno govorimo o poneverbah. »Afera torej še ni ogrozila zdravja ljudi,« je dejala.
Inšpektorji uprave za varno hrano so v tem tednu opravili najprej preglede v vseh velikih trgovskih centrih in preverili dokumentacijo. Sedaj pa po posameznih trgovinah že delajo popis vseh sestavljenih izdelkov, ki vsebujejo goveje mleto meso. »Tako bomo videli, kaj na slovenskem trgu je takega, kar bi lahko bilo pri nas potencialno nevarno. Pripravljamo se na vzorčenje,« je pojasnila Čadonič Špeličeva.
Polovico stroškov testiranj bo krila EU
V Sloveniji bodo nenapovedano vzorčenje izvajali inšpektorji uprave za varno hrano, analize pa Nacionalni veterinarski inštitut. Polovico stroškov testiranj bo financirala EU.
Za Slovenijo je določenih minimalno deset vzorcev konjskega mesa ter najmanj deset vzorcev izdelkov, ki vsebujejo mleto meso. Verjetno se bodo na upravi za varno hrano odločili za večje število vzorcev.
Kot je pojasnila Čadonič Špeličeva, je fenilbutazon substanca v zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje vnetnih sprememb pri športnih konjih. Te substance ne sme biti v prehranski verigi, saj je strupena. »Če bi jo dlje časa uživali ljudje, predvsem otroci in mladina, povzroča spremembe na kostnem mozgu, zaradi tega tudi dolgoročno aplastično anemijo - pod pogojem, da bi se ta substanca uporabljala dolgo,« je dejala.
Industrija nima pravice na račun dobička ogrožati zdravje ljudi
Danes teče stalni odbor za prehransko verigo, kjer bo upava za varno hrano dobila konkretna navodila za testiranje mesa. »Bistvo akcije je zajeti čim širšo mrežo proizvodov in svežega konjskega mesa in ujeti morebitne napake, preprečiti vstop mesa, ki bi ogrozil varnost ljudi in povrniti zaupanje potrošnikov. Najbolj ga bomo povrnili s tem, da bomo poostrili nadzor in tako, da se bo tudi industrija začela zavedati, da nima pravice na račun dobička ogrožati zdravje ljudi,« je še poudarila Čadonič Špeličeva.
Kdaj bodo znani rezultati testiranj, še ni mogla napovedati, saj bodo danes določene tudi metode testiranj. Analiza DNK je lahko narejena v enem dnevu, test na fenilbutazon v dveh dneh, vendar uprava ne ve, katera metoda bo predpisana za testiranja.
Bruselj lahko predpiše metodo, ki je trenutno v Sloveniji laboratoriji ne zagotavljajo. Pri tej možnosti bodo vzorce posredovali v tujino, najverjetneje v Avstrijo, s katero se o tej možnosti že pogovarjajo.
