»Že prva zgrešena tarča me je presenetila. Očitno nisem imel optimalno nastreljene puško. V nadaljevanju sem preveč pritiskal v smučini in na zadnjem streljanju stoje to plačal z dvema minutama pribitka. Tudi iz teh napak sem se naučil, da bom skušal biti naslednjič bolj pameten na progi,« je Jakov Fak v cilju starodobne »dvajsetke« 42. svetovnega prvenstva v svojem slogu učenja in iskanja perfekcionizma opisal svoj nastop. Branilec naslova je končal na 20. mestu, tik pred Petrom Doklom, medtem ko ga je na prestolu zamenjal Martin Fourcade. Norvežan Emil Hegle Svendsen zaradi prehlada sploh ni startal. »Zavedam se, da še nisem toliko zrel, da bi bil dovolj stabilen v nizu zaporednih tekem,« je odkrito priznal 25-letni Fak, sicer 14. v smučini. Fourcadu je zlato prinesla »perpetuum« zbranost, s čimer je po Björndalnu in Svendsenu edini z naslovi v vseh petih posamičnih disciplinah. «Vseeno sem vesel, da lahko tekmujem na tej ravni. Že na štafetni tekmi in predvsem nedeljskem skupinskem startu bom skušal dokazati, koliko sem vreden,« je bivši prvak že imel v mislih jutrišnje nadaljevanje prvenstva.

Še bolj kot biatloncu iz Mrkopalja, ki je bil do zadnjega streljanja še v igri za najvišja mesta kot skoraj petnajst biatloncev – med njimi tudi Ole Einar Björndalen, so naboji mimo tarč leteli Simonu Kočevarju, Klemnu Bauerju, ki je zaradi šestih zgrešenih tarč že po polovici tekme celo prvič v karieri odstopil, in najbolj izkušenemu Janezu Mariču (sedem mimo). Da pa se je dalo zadeti prav vseh dvajset tarč, je najbolj očitno pokazal Peter Dokl. 28-biatlonec iz Ihana je bil popoln. Edini med vsemi 136 biatlonci. Da bosta prav na svetovnem prvenstvu Dokla in Faka ločile le tri sekunde, bi verjetno upali staviti le redki, čeprav je »dvajsetka« kot nalašč za strelske velemojstre. Z borbenim tekom, v katerega je vloženega izjemno veliko truda, vztrajnosti in upanja, saj nima toliko tekaškega talenta kot denimo sosed, sošolec, cimer in prvi svetovalec Bauer, je šele v zadnjem kilometru izgubil prestižni obračun na daljavo. Dokl se je vedno znova motiviral, da se je med vadbo lahko primerjal s svetovnim prvakom in ga rivalsko izzival. Tudi trener Velepec je pri Ihancu velikokrat preizkušal predvsem razne modele vadbe. »Končno. Uspel mi je odličen nastop. Končno sem tudi na tekmi naredil tisto, kar delam na treningih,« si je po svoje oddahnil Peter Dokl, ki se je nekajkrat preizkusil tudi že med klasičnimi strelci. Do zdaj beleži le 11. mesto izpred treh let v Antholzu.

Danes bo v areni Vysočina odločilni dan za slovenski ženski biatlon. Ženska štafeta lovi visoko uvrstitev, ki jo potrebuje za dosego kvote za olimpijske igre v Sočiju. V ospredju bo četveroboj med Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo in Kitajsko. Trenerja Uroš Velepec in Tomaš Kos sta se odločila za netipično postavitev z najmočnejšo Tejo Gregorin v prvi predaji, sledijo pa Andreja Mali, Dijana Grudiček in v zadnji predaji Lili Drčar kot najšibkejši člen. Ker v svetovnem pokalu niso nastopale, nosijo startno številko 24.