GIDE, ki letos praznuje deseti rojstni dan, študentom s področja arhitekture, notranjega dizajna, modnega oblikovanja in podobnih smeri omogoča socialno povezovanje ter izmenjavanje izkušenj, znanja in veščin. Združenje rešuje oblikovalske probleme, ki se jim posvečajo le redki, saj v ospredje postavlja tako imenovani kritični in socialni dizajn. »Srečanje, kakršno je to v Ljubljani, na katerem se je zbralo 230 študentov iz različnih držav, kaže, da je dizajn, skiciranje, risanje ali iskanje rešitev univerzalen jezik,« je prepričan Andy Milligan, član mreže iz Škotske.

Most kot kraj druženja

Tematika delavnic tokratnega srečanja, ki je prvič potekalo v naši prestolnici in je obsegalo tudi številna predavanja domačih in tujih strokovnjakov, je bila Invitation to dinner (Povabilo na večerjo), kar namiguje na druženje in združevanje. Zato so se projekti delavnic sukali okoli dvanajstih ljubljanskih mostov, ki prav tako simbolizirajo povezovanje. Toda naloge udeležencev se niso primarno vezale na mostove kot fizične objekte, temveč so jih skušale vzeti v obzir z abstraktnega in konceptualnega stališča ter razširiti njihovo namembnost. Površina, ki povezuje rečna bregova, ni nujno namenjena zgolj prečkanju »ovire«, temveč je lahko tudi kraj, na katerem se ljudje družijo, srečujejo ali celo praznujejo.

Tako je za zdaj v digitalni obliki nastalo dvanajst oblikovalskih rešitev, ki spodbujajo zapolnjevanje tega dela javnih površin z novimi vsebinami. Organizatorji so prepričani, da so nastali izdelki prav gotovo zanimivi za mesto, saj tako domačinom kot turistom ponujajo še večjo privlačnost mostov, zato ne izključujejo, da bo katera od idej v prihodnje tudi realizirana.

Med intimnim in umetniškim

Skupina, ki je delovala pri preoblikovanju Čevljarskega mostu, si je zamislila, da bi del površine zagradila s stenami, ki bi ustvarile nekakšen zaseben, intimen prostor s klopmi, a tudi pogledom na reko, kjer bi ljudje lahko posedali in se družili. »Šli smo na most in tam virtualno preizkusili našo zamisel. Posneli smo, kako se mimoidoči odzivajo na ta koncept, torej, kako bi naš dizajn deloval v praksi,« je pojasnila Rachael Forster, študentka na višji šoli za umetnost iz Leedsa.

Medtem pa je Taymoore Balbaa, profesor na fakulteti za komunikacijo in dizajn iz Ontaria v Kanadi, razkril, da je njegova skupina, ki je bila zadolžena za intervencijo v Plečnikove zapornice, ta objekt videla kot simboličen izhod iz starega dela mesta, kjer se nekako porazgubi živahnost, značilna za mestno jedro. »Naš predlog stremi k temu, da bi ponovno oživili in popularizirali bližnjo Cukrarno, ki ima poseben estetski in kulturni pomen, ter tako tu oblikovali nekakšen umetniški center tega mestnega predela.«

Zasedba, ki se je lotila idejnega prestrukturiranja Ribje brvi, edinega lesena mosta v okolici, pa se je navdihovala pri pesnitvi o povodnem možu. Zato so vključili element plesa ter poskrbeli za svetlobno projekcijo vode. Te in še druge zamisli bodo na ogled v Galeriji Kresija.

Komunikacijski izzivi

Udeleženci srečanja imajo enotno mnenje, da je največji izziv dela v narodnostno pisanih skupinah komunikacija, saj posamezniki prihajajo iz različnih kulturnih okolij in smeri oblikovanja. »Pri premagovanju te ovire uporabljamo različna orodja, od seveda verbalnega sporazumevanja, skic pa do analognega in digitalnega jezika,« je povedal Simon, študent domače visoke šole za dizajn.

Rachael Forster navdušuje predvsem to, da so ljudje, ki se med seboj povečini od prej ne poznajo, zmožni uskladiti najboljšo kombinacijo idej. Taymoore Balbaa je ob tem pristavil: »Tu je enako kot v kuhinji, v kateri se zbere več vrhunskih kuharjev, med katerimi je vsak poln idej, kar pa je seveda najlepši del projekta.« Tudi Forsterjeva je izpostavila veliko prednost tovrstnih srečanj: »Tu skupaj ustvarjamo posamezniki, ki smo s seboj prinesli zelo različne izkušnje in znanja. Tako lahko po mojem mnenju dobiš le najboljše veščine iz vsake države posebej.«