Prvega od jazzovskih projektov je prispeval Zlatko Kaučič z naslovom Zvočna polja za T. S., ki jo je odlični tolkalec in bobnar, sicer tudi nagrajenec Prešernovega sklada, posvetil spominu na novinarja Tomaža Simona, posnel pa s svojo zasedbo učencev Kombo. Na plošči so se jim pridružili orkester Rara roža, ameriški trobentač Herb Robertson in italijanski pianist Bruno Cesseli. Kaučič se na plošči pojavlja kot skladatelj in mentor ter je nadvse ponosen, ker so ploščo odlično sprejeli tudi v tujini. Ugledna revija All About Jazz, katere spletno stran obišče več kot deset milijonov ljudi na leto, je aprila lani album razglasila za najboljšo ploščo leta.
Božične pesmi in Bruckner
Na pobudo dirigenta in aranžerja Patrika Grebla, ki je na mestu vodje Glasbene produkcije na RTV Slovenija zamenjal Borisa Renerja, so se na nosilcu zvoka znašli tudi stari, a odlični posnetki, ki so sicer že pred leti v božičnem času nastali na dveh koncertih. Posnetke so zapakirali pod naslovom Božič z nami in jih zdaj ponujajo svojim abonentom. Ob Simfoničnem orkestru RTV Slovenija so takrat na odru stali Trio Eroica, Mladinski in Otroški zbor RTV Slovenija ter dramski igralec in pripovedovalec božičnih zgodb Jurij Souček. Glasbeni producent je bil Martin Žvelc.
Hišni simfonični orkester pa je dobil še eno ploščo. Na že ustaljenem nizu izdaj pod naslovom Bravo orkester 4 se je tokrat znašla Simfonija št. 7 v E-duru Antona Brucknerja. Posneli so jo v novem radijskem studiu 26, dirigiral je Cristian Mandeal, gre pa za Brucknerjevo verjetno najpopularnejše delo, ki ga je sicer posvetil Wagnerjevemu mecenu kralju Ludwigu II. Bavarskemu. Glasbeni producent je bil Žiga Stanič, tonski mojster Januš Luznar, zvok pa je dokončno obdelal Klemen Veber.
Nekoliko netipična v tem paketu je plošča z uglasbeno poezijo Mile Kačič, ki nosi naslov Šla bom gola skozi pomladni dež (po prvem verzu pesmi Prebujenje), ki so ji dodali tudi knjižico pesmi. Projekt je izšel pod režijo Irene Glonar, zvok je oblikoval Jure Culiberg, izbor glasbe pa je delo Darje Hlavka - Godina. Končno zvočno podobo projektu je dal Žiga Culiberg.
Večni Bojan Adamič
Tudi dela mojstra Bojana Adamiča so se v njegovem jubilejnem letu znašla na plošči. O Mojstru za vse čase, kot nosi naslov tudi cede, je bilo v zadnjem času veliko povedanega, saj je njegov opus nadvse obsežen in izredno pomemben za zgodovino slovenske zabavne glasbene scene, popevke in šansona. Izjemno prodoren je bil tudi na področju jazzovske in filmske glasbe, za sabo pa je pustil kar nekaj komornih del. Na albumu so zbrani posnetki od leta 1958 pa vse do lani, pri čemer je pri končni zvočni podobi izdelka sodelovala vrsta tonskih mojstrov, med njimi Miro Prljača, Andrej Semolič in Klemen Veber. Izdajo sta sicer uredila Meri Avsenak Pogačnik in Ivo Umek.
Svojo portretno ploščo je dobil rogist Boštjan Lipovšek, ki se je ravnokar vrnil z obsežne turneje po Latinski Ameriki. Posnel je zaokrožen cikel štirih koncertov za rog W. A. Mozarta, skupaj s Simfoniki RTV Slovenija in dirigentom Evanom Christom. Interpretirati in posneti že tolikokrat posnetega Mozarta je za poustvarjalca svojstven izziv. Lipovšek pravi: »Zanimivo, da sem prej posnel tehnično in kondicijsko zahtevnejše koncerte, kot so Mozartovi; zanj me je navdušil dirigent Evans, s katerim smo odlično sodelovali že pri izvedbi ene od Mozartovih oper. K odločitvi je pripomogla tudi pravšnja akustična slika novega studia, primerna za mozartovski orkester.« Čeprav je Mozart tolikokrat posnet, se ga je nemogoče naveličati, ravno tako pa gre za prvo celostno izdajo vseh njegovih koncertov za rog v našem prostoru. V času, ko se glasbeniki spogledujejo z avtentičnimi inštrumenti in praksami, se je Lipovšek odločil za moderen inštrument in za čim bolj čiste linije.
Hišni Matičič, izbrani Chopin
Skladbe za violino in klavir v Parizu živečega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča, tudi Prešernovega nagrajenca, sta poustvarila dva violinista: Anja Bukovec je izvedla zgodnejše Matičičeve skladbe, najzgodnejša Appassionato nosi letnico 1947, njegov dober prijatelj Igor Ozim pa poznejše, a že pred mnogimi leti. Zdaj so se ti starejši in novi posnetki znašli na skupni plošči. Matičič se je za Bukovčevo odločil, ker je nekdanja Ozimova študentka. Za klavir je sedel sam skladatelj, v nekaterih delih pa Milanka Črešnik. Na plošči je tudi skladba za violo in klavir z naslovom Deux poèmes. Uredništvo za resno glasbo v zadnjih letih sistematično snema in izdaja sicer obsežen Matičičev opus.
»Ne bi mogel ravno reči, da je Chopin nadvse priljubljen pri pianistih, pri meni pa zagotovo ima posebno mesto,« je poudaril pianist Petar Milić, tudi docent na glasbeni akademiji v Ljubljani. Posnel je namreč recital z izbranimi Chopinovimi skladbami, posvetil pa ga je svojemu pokojnemu profesorju Janezu Lovšetu. Chopinovo glasbo danes razumemo kot romantično glasbo 19. stoletja, toda za skladbami je čutiti kompleksno skladateljevo osebnost, kar zna kot odličen koncertant pretanjeno poustvariti ravno Milić. Producentka projekta je bila Nina Šenk.
V komorni beri je izšla še ena plošča, in sicer na pobudo študentov, ki se v trobilni zasedbi družijo od leta 2007 pod mentorstvom prof. mag. Dušana Kranjca. Trobilni ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani je izdal izjemno zanimivo in razgibano ploščo Brass AG, v projekt pa vključil dela slovenskih skladateljev Lojzeta Lebiča, Nejca Bečana, Roka Goloba in Blaža Puciharja.
