Biti nestrankarski kandidat je težaški posel, opaža Andrej Fištravec. Mariborski sociolog resda uživa javno podporo številnih znanih občanov, denimo mariborskega rektorja Danijela Rebolja, prvega moža Zavarovalnice Maribor Draga Čotarja pa tudi Vladimirja Rukavine, direktorja Narodnega doma Maribor. Kljub temu pa za zdaj ne kaže dobro nameri, da bi volilci dobili 17. marca priložnost obkrožili številko pred njegovim imenom na volilnem lističu. »Zbrati dovolj podpisov ni mačji kašelj, še posebej ker morajo biti overjeni in to od državljana terja večjo mero odgovornosti,« ugotavlja Fištravec, ki je na pobudo Skupine za Maribor pripravljen prevzeti odgovornost vodenja Maribora.
Doslej je zbral 330 podpisov, manjka mu jih še skoraj 500, časa pa je samo še do srede zvečer. Če mu ne bi uspelo, ga bo v zadnjem hipu predlagala katera izmed političnih strank? »O tem ne razmišljamo,« trdi, »če bi, bi se zdaj težko motivirali za zbiranje podpisov.«
Največ podpisov naj bi imel varuh okolja
Fištravec je eden izmed osmih doslej razkritih kandidatov za naslednika Franca Kanglerja. Koliko jih bo dejansko na volilnih lističih, pa bo odvisno od tega, ali bodo neodvisni kandidati zmogli zbrati zadostno število podpisov.
Pri tej obvezi gre menda bolje Francu Jesenku, zagrizenemu okoljevarstveniku, ki je postal eden izmed prepoznavnostih obrazov mariborskih protestov in je med drugim moral plačati kazen zaradi zažiganja plakata. Jesenek pravi, da je zbral okoli 500 podpisov, tretji neodvisni kandidat Denis Kokol pa trdi, da jih ima že blizu 400.
Četrti neodvisni kandidat je profesor filozofije in sociologije Teodor Lorenčič, ki je zdaj zaposlen na Univerzi v Mariboru, prej pa je delal kot vodja občinske materialno-tehnične službe. Leta 2010 je kandidiral za župana v imenu Liste za Maribor in je zbral 642 glasov. Prejšnji teden so iz njegovega tabora sporočil, da je hudo zbolel, a bo kljub temu nadaljeval kampanjo.
Profiliran Sovičev učenec
Tistim, ki bodo kandidirali s podporo političnih strank, je prihranjen trud zbiranja podpisov. Edini profilirani politik v sedanjem naboru kandidatov je državnozborski poslanec Socialnih demokratov Matevž Frangež. V minulih petih letih si je nekdanji študentski funkcionar in politični protežiranec bivšega župana Borisa Soviča v parlamentu nabral kilometrino in dosti političnih veščin, ki jih tudi spretno uporablja na mariborski sceni.
Nazadnje se je izpostavljal s svojimi odmevnimi pobudami za ugotovitev ničnosti pogodbe o razvpitem radarskem javno-zasebnem partnerstvu med občino in Iskra Sistemi. Kljub temu pa je težko napovedati, ali je Frangež favorit, saj v protikanglerskih socialnih omrežjih doživlja veliko negativne publicitete.
Shod za Kanglerjevega strojevodjo
Največji parlamentarni stranki SDS in Pozitivna Slovenija doslej nista predstavili svojih kandidatov. Preostali strankarski kandidati pa so manj znani politični obrobneži. Denimo Folko Puconja, ki je v mariborski mestni svet nekoč prišel na listi Zares, zdaj pa je edini svetnik Slovenske nacionalne stranke. Monika Piberl, predsednica stranke Glas žensk, je za županjo nazadnje neuspešno kandidirala pred 11 leti, leta 2006 pa je za Glas žensk županskih volitev kandidiral njen soprog Franc Piberl.
Se je pa ta teden izvedelo, da bo za župana kandidiral tudi podžupan Milan Mikl, ki do volitev nadomešča odstopljenega Kanglerja. Danes opoldne naj bi se na Trgu Leona Štuklja celo odvil javni shod njegovi kandidaturi v podporo. Na volitvah bo nekdanji strojevodja nastopil s podporo Kanglerjeve Županove liste in SLS.
