V opazovalni študiji, ki so jo opravili v imenu Nacionalnega registra za sklepe Anglije in Walesa v Veliki Britaniji, so preučili podatke 434.650 operacij obrabe kolkov, ki so jih v teh pokrajinah opravili med aprilom 2003 in septembrom 2011; pri 31.932 (7,3 odstotka) operacijah so uporabili tehniko preplastitve, pri drugih pa standardno tehniko zamenjave kolčne glavice s protezo. V raziskavi so ugotavljali, koliko kolkov s preplastitvijo je propadlo v sedmih letih po operaciji in ali je velikost preplastitvene proteze vplivala na delež propadlih kolkov. Paciente s preplastitvijo kolka so prav tako primerjali s pacienti, pri katerih so uporabili drugo tehniko zdravljenja propada kolčne glavice.
Preplastitev kolka je poseg, podoben menjavi kolka, pri čemer pa glave stegnenice kirurg ne odstrani v celoti. Odstrani le površinsko plast kosti, na katero namesti kovinski pokrovček. Pri tem posegu vedno uporabijo kovinske proteze, medtem ko je pri menjavi celotne kolčne glavice na voljo veliko različnih možnosti, kot so kovina, plastika in keramika. Preplastitev pogosto ponudijo mlajšim pacientom, a to tehniko uporabijo tudi pri starejših pacientih z obrabo kolka.
Raziskovalci so ugotovili, da so kolki s preplastitvijo propadli hitreje kot kolki s protezo, pri čemer so najhitreje propadli preplaščeni kolki z majhno kolčno glavico. Izjema so bili posegi s preplastitvijo, ki so jih opravili pri moških z veliko kolčno glavico; pri njih je bilo preživetje preplaščenih kolkov približno enako dolgo kot pri pacientih, kjer so zamenjali kolčno glavico v celoti. A je ta skupina zajemala le 23 odstotkov vseh primerov zdravljenja s preplastitvijo. Še najslabši izid zdravljenja s preplastitvijo so ugotovili pri ženskah.
Ashley Blom, profesorica Ortopedske kirurgije na Univerzi v Bristolu, je povedala, da je bil delež slabih izidov pri preplastitvi kolkov pri ženskah nesprejemljivo visok. Zato priporočajo, da teh posegov pri ženskah ne izvajajo, ne glede na velikost njihove kolčne glavice.
Avtorji študije pripominjajo, da morajo kirurgi pri odločitvi o načinu zdravljenja obrabe kolka pretehtati, ali bi bila preplastitev za pacienta primerna ali ne, ter pri tem upoštevati prednosti in slabosti tako zamenjave kolka v celoti kot preplastitve. Prav tako morajo pristojni regulatorni organi in kirurgi razviti ustrezna priporočila za paciente, da se bodo ti laže odločali med različnimi načini zdravljenja obrabe kolka. Tako je nujno, da se izogibajo uporabi marketinških terminov, kot so »za mlade in aktivne paciente«. Kajti le redki pacienti bodo, četudi so starejši in neaktivni, zavrnili uporabo pripomočkov, ki so namenjeni mladim in aktivnim. Komunikacija s pacienti bi morala biti natančnejša in bi morala temeljiti na znanstveno dokazanih dejstvih.lo
