Okužbe s herpesom na genitalnem predelu in anogenitalne bradavice so, kljub močni razširjenosti, tudi pri nas še prava tabu tema, je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi novih izdelkov, ki ponujajo podporo pri zdravljenju teh okužb, ocenila ginekologinja dr. Nina Jančar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Genitalni herpes povzročata virusa herpes simpleks tip 1 in tip 2. Čeprav ga veliko pogosteje povzroča tip 2, pa čedalje pogosteje ugotavljajo, da ga povzroča tudi tip 1, ki je sicer povzročitelj orolabialnega herpesa. Zato Jančarjeva opozarja, da se ljudje ne zavedajo dovolj, da se lahko pri nezavarovanih spolnih stikih prenese herpes z ustnice tudi na genitalni predel.
Genitalni herpes se lahko širi tudi na druge dele telesa, če se dotikamo izpuščajev na spolovilu in potem drugje po telesu. Zato se je treba izogibati dotikanju izpuščajev, če pa do tega pride, si je treba takoj izprati roke z milnico. Ljudje, ki imajo genitalni herpes, naj bi bili tudi bolj dovzetni za okužbo z virusom HIV, je še povedala ginekologinja.
Izbruh herpesa ni znamenje nezvestobe
Prekuženost s HSV (virus herpes simpleks) se po svetu močno razlikuje. V ZDA ocenjujejo, da je s HSV2 okužen vsak šesti državljan, v Afriki vsak drugi, v Evropi je z njim okuženih 15 odstotkov ljudi, v državah z visokim odstotkom okuženih s HIV pa je okuženih več kot polovica ljudi. Med okuženimi je več žensk kot moških. Okužba se prenaša s spolnimi stiki; pri porodu pa lahko tudi z matere na plod.
Osebe, ki so okužene z virusom, ki povzroča genitalni herpes, so najbolj kužne, ko imajo simptome okužbe, lahko pa ga prenašajo tudi, ko nimajo vidnih znakov okužbe. Ginekologinja Nina Jančar je pojasnila, da izbruh genitalnega herpesa ni nujno znamenje nezvestobe. Inkubacijska doba traja približno teden dni, a lahko herpes izbruhne z zelo blagimi simptomi, ki lahko ostanejo neopaženi. Tako je lahko posameznik okužen s tem virusom že vrsto let, preden pride do večjega izbruha.
Znaki okužbe so boleči, od dva do pet milimetrov veliki mehurčkasti izpuščaji na ženskem zunanjem spolovilu in nožnici ali na penisu pri moških. Izpuščaje lahko spremlja vročina, splošno slabo počutje in povečane bezgavke. Iz mehurčkov se razvijejo majhne razjede, ki se zdravijo do štirinajst dni. Težka oblika okužbe lahko poteka s pljučnico, hepatitisom in meningoencefalitisom, je opozorila Nina Jančar. Po primarni okužbi se virus iz kože ali sluznice preseli v senzorične živčne ganglije v zadnjih koreninah hrbtenjače, kjer obmiruje do naslednjega izbruha. Sprva so izbruhi pogostejši, potem pa običajno vse redkejši.
»Za zdravljenje genitalnega herpesa uporabljamo specifična protivirusna zdravila, ki so najbolj učinkovita, če jih bolnik začne jemati čim prej ob izbruhu,« je bila jasna Jančarjeva. Ta zdravila svetujejo tudi nosečnicam z genitalnim herpesom po 36. tednu nosečnosti, saj je okužba novorojenčka s HSV zelo huda bolezen, ki vključuje možnosti trajnih nevroloških posledic. Če je v času poroda prisoten mehurčkast izpuščaj, svetujejo kar carski rez.
Najpogostejše virusne spolno prenosljive okužbe
Okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV), ki obsegajo okoli sto virusov, so najpogostejše virusne spolno prenosljive okužbe. Dolgotrajna okužba z visokorizičnimi genotipi HPV vodi v predrakave spremembe in raka materničnega vratu, ženskega zunanjega spolovila, nožnice, zadnjika in v manjši meri tudi penisa. Okužbe z nizkorizičnimi genotipi HPV pa so povezane z nastankom genitalnih bradavic. Najpogosteje se ljudje s HPV okužijo ob začetku spolne aktivnosti. Tveganje okužbe je višje pri osebah z več spolnimi partnerji. Dolgotrajno prisotnih je le od pet do deset odstotkov okužb.
V Sloveniji na leto odkrijejo od 130 do 150 primerov raka materničnega vratu in več kot 1000 primerov predrakavih sprememb visoke stopnje. »To je najpogostejši rak pri ženskah v reproduktivni dobi,« je pojasnila ginekologinja. Pri nas pri ženskah na leto odkrijejo tudi okoli 300 primerov genitalnih bradavic, v ZDA pa okoli 150 na 100.000 žensk.
Preprečevanje širjenja okužb s HPV
Okužbe s HPV se preprečujejo enako kot druge spolno prenosljive okužbe. Preventivo združuje kratica ABC: abstinenca tveganih spolnih odnosov, zvestoba in kondom. Uporaba slednjega sicer zmanjša možnost prenosa okužbe, a zaščita ni popolna. »Zdravila za te okužbe ne poznamo. Zdraviti znamo le spremembe, ki nastanejo kot posledica okužbe,« je pojasnila ginekologinja. Zelo pomembni so redni ginekološki preventivni pregledi ter informiranje mladih o vzrokih nastanka predrakavih sprememb in raka ter genitalnih bradavic in o cepljenju proti HPV.
»V Sloveniji od leta 2009 že cepimo deklice v 6. razredu s cepivom, ki ščiti pred okužbo s štirimi genotipi HPV in preprečuje genitalne bradavice in predrakave spremembe ter raka,« je dodala ginekologinja.
»Tudi genitalne bradavice predstavljajo zaradi spolnega prenosa, le delno uspešnega in dostikrat bolečega zdravljenja ter pogostih ponovitev za bolnika veliko psihično obremenitev in socialno stigmatizacijo,« ugotavlja primarij dr. Marko Potočnik iz UKC Ljubljana, ki je opravil prvo tovrstno slovensko raziskavo. V skupino zdravljenih s pripravkom z glicirizinsko kislino je bilo vključenih 15 moških z anogenitalnimi bradavicami. »Po enem tednu zdravljenja je prišlo do popolne regresije bradavic pri 13 odstotkih bolnikov, pri skoraj 27 odstotkih pa do bistvenega izboljšanja. Po dveh tednih je zdravnik kot zelo dobro ocenil zdravljenje v 80 odstotkih primerov,« je pojasnil dermatovenerolog Potočnik in dodal, da so bili tudi stranski učinki zelo blagi. Dodal je še, da so glicirizinsko kislino, ki deluje protivirusno in proti nastanku razjed, uporabljali že v starem Egiptu in na Kitajskem. Današnjim bolnikom z genitalnim herpesom, herpesom na ustnicah, aftami, anogenitalnimi bradavicami, HPV, herpes zostrom in tudi z noricami pa so za nego in podporo pri virusnih okužbah na voljo preparati, ki vsebujejo glicirizinsko kislino.
