Tako je mogoče sklepati na podlagi številnih dejstev na prizorišču največjega dogodka. Tiskovni predstavnik Tomi Trbovc je bil v Schladmingu navzoč dva dni. Prejšnji torek na ženskem superveleslalomu in v petek na superkombinaciji. Obakrat je na teren prispel za en dan iz Ljubljane in se zvečer vrnil domov. Pravi, da ima v pisarni toliko dela, da si ne more privoščiti, da bi v Schladmingu ostal dlje časa. Slovenska reprezentanca je torej na prizorišču brez tiskovnega predstavnika, ki bi imel sicer polne roke dela.

Do včeraj nismo dobili niti enega tiskovnega sporočila. Da bi lahko slovensko javnost obvestili, da je zaradi poškodbe prvenstvo zapustil Rok Perko, da je zaradi bolezni predčasno odšla iz Schladminga rekonvalescentka po poškodbi Maruša Ferk, kdo od 21 prijavljenih Slovencev bo nastopil na kateri končni preizkušnji, kaj se nasploh dogaja v slovenskem taboru, da je bil v novi vlogi prisoten pred kratkim upokojeni smukač Andrej Jerman... To so vse podatki, ki si jih izmenjujemo novinarji na podlagi tega, kdo se s kom pogovarja in po naključju pride do informacij. Zdi se, kot da živimo v času, ko so informacije prenašali golobi. In času, ko smučarski zvezi ni mar, da se piše, kaj se dogaja v reprezentanci.

Vse delo je v rokah tehničnega sodelavca Poldeta Flisarja, ki je mojster svojega poklica. Vedno rad ustreže vsaki prošnji, vendar nima kompetenc, da bi odgovoril na marsikatero novinarsko vprašanje, ki bi potrebovalo razlago. Ko je bil »Turbo Polde« po petkovi superkombinacijski tekmi tako ustrežljiv, da nas je zaradi časovne stiske celo prišel iskat v središče Schladminga in nas peljal do reprezentančnega hotela, kjer nam je priskrbel kratek pogovor z družino Tino Maze, se je po telefonu pogovarjal s sponzorji, imel vmes še številne druge opravke...

Vse to se dogaja reprezentanci, ki žanje pohvale in uspehe na račun Tine Maze. Svetovno prvenstvo v Schladmingu pa bo verjetno najuspešnejše doslej v bogati zgodovini slovenskega alpskega smučanja.