»Rezultati v sprintu in zasledovanju niso bili spodbudni, zato upam, da bo krivulja uspehov le šla navzgor. Dva prosta dneva bi pri tem lahko pomagala. Treba je bilo spočiti telo in glavo. Vem, da zmorem več. Želim si nastopov, ki sem jih letos že prikazovala pred tedni. Upam, da se je moja tekaška forma v teh dneh le dvignila,« najboljša slovenska biatlonka Teja Gregorin z veliko mero upanja čaka današnje nadaljevanje tekem svetovnega prvenstva na najdaljši, 15-kilometrski preizkušnji. Od prvih tekem v areni Vysočina je pričakovala več.
A najdaljša preizkušnja, 15 kilometrov za biatlonke (17.15) in 20 kilometrov za biatlonce (v četrtek ob 17.15), bo imela precej večji pomen kot le popravljanje vtisa. »Dobro vem, da se bo na tej tekmi odločalo tudi o uvrstitvi med trideseterico za skupinski start. Potrebujem zares vrhunski rezultat, sicer bom ostala še brez nedeljske tekme. To bi bilo res škoda in obenem veliko razočaranje,« se zaveda. Pravico nastopa namreč dobi petnajst najboljših v svetovnem pokalu in petnajsterica preostalih najboljših na treh tekmah svetovnega prvenstva. Gregorinova je po 16 tekmah ravno petnajsta.
Zna obrniti tok dogodkov
32-letna biatlonka je že nekajkrat potrdila, da zna v nekaj dneh obrniti tok dogodkov. Na strelišču se zna zbrati v najtežjih trenutkih. Ima kar nekaj talenta, ki krasi Jakova Faka, branilca naslova svetovnega prvaka iz Ruhpoldinga. Na sedmih svetovnih prvenstvih se je vedno pokazala v najlepši luči. Prav v najdaljši disciplini vzdržljivosti in ostrostrelske natančnosti (vsak zgrešen strel se kaznuje z minuto pribitka) je osvojila srebrno kolajno leta 2009 v Pjongčangu. Od leta 2007 pa je na vsakem prvenstvu in olimpijadi nanizala vsaj eno uvrstitev med enajsterico najboljših.
Vendar ta, tudi najstarejša preizkušnja, na sporedu od leta 1958 za biatlonce oziroma za biatlonke od leta 1984, ima še večji pomen, kot misli oziroma ve Gregorinova. Pa ne le zanjo. Za vse biatlonke. Uvrstitve s svetovnih prvenstev iz Ruhpoldinga in Novega Mesta namreč upoštevajo pri delitvi kvot za olimpijske igre v Sočiju. Prvih pet držav na lestvici kvot bo na olimpijske igre lahko poslalo po šest biatloncev (Francija, Norveška, Nemčija, Rusija, Avstrija) in biatlonk (Avstrijce zamenjujejo Ukrajinke), reprezentance do dvajsetega mesta pa po pet. V moškem delu je Slovenija osma in še s kakšno sanjsko predstavo Jakova Faka in druščine je celo odprta možnost za napredovanje, saj Avstrijci niso daleč. V ženskem delu pa gre še kako zares. Slovenija je že na robu, na 21. mestu, kar bi trenutno pomenilo le kvoto ene biatlonke na olimpijskih igrah v Sočiju. Le z eno biatlonko pa ni mogoče sestaviti mešane štafete, ki je tudi pretekli teden dokazala, da je lahko v igri za kolajne.
V smučini po mali čudež
Da bi rešili to zagato, je vodstvo reprezentance v začetku zime za pomoč zaprosilo Dijano Ravnikar, da se je še tretjič pridružila Gregorinovi, Andreji Mali in Lili Drčar. Za kvoto namreč upoštevajo tri najboljše s sprinta, današnje »petnajstke« in petkove štafetne tekme. Torej je še kako razumljivo, kako veliko breme bo na biatlonkah naslednje dni. Uvrstitve s sprinta – 39. mesto Teje Gregorin, 64. Andreje Mali, 92. Dijane Ravnikar in 101. mesto Lili Drčar – se ne smejo ponoviti, sicer bo že leto pred Sočijem odpihnilo misel o štafetni kolajni z mešano štafeto. Verjetno si ni treba posebej predstavljati, kako hudo razočaranje bi bilo to, še posebno za najbolj ambiciozna Jakova Faka in Klemna Bauerja. »Zelo sem počaščena, da sem lahko znova z reprezentanco. Želim narediti nekaj dobrega,« je Dijana Ravnikar pomoč reprezentanci vzela skrajno resno. Streljanje dvakratni olimpijki in osemkratni udeleženki svetovnih prvenstev ne dela težav. Tudi Andreja Mali in Lili Drčar znata odlično zadeti. Le v smučini bo tudi treba narediti kar mali čudež.