Novo mesto.Leta 2006 je ob obisku vlade, ki jo je vodil Janez Janša, takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak belokranjskim gospodarstvenikom in županom dejal: »Za ponovni dvig gospodarstva Bele krajine je gradnja cest odločilnega pomena. Tu vidim prihodnjo odgovornost vlade.« Podobne besede so Belokranjci poslušali ob vsakem obisku vlade, tako Janševe kot Pahorjeve. Toda do danes se stanje ni izboljšalo, ravno nasprotno. Bela krajina z visoko brezposelnostjo je infrastrukturno, tako cestno kot energetsko, povsem podhranjena, novih vlagateljev ni, delovnih mest je vse manj. Žarek upanja je posijal konec lanskega leta s sprejetjem državnega prostorskega načrta za 3. razvojno os, ki pa jo Belokranjci čakajo že vsaj desetletje in je bila ob vsakem vladnem obisku izpostavljena kot prioriteta. Pred sedmimi leti je takratni minister za promet Janez Božič kot skrajni rok dokončanja cestne povezave navrgel leto 2014.
Januarja letos so Belokranjci slišali nov časovni načrt. Direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregor Ficko je kot možnost gradnje omenil leto 2020. Hkrati pa se tudi v Beli krajini zavedajo, da gre za velikansko naložbo.
Desetletja opozoril, a brez uspeha
»Na katastrofalne cestne povezave na območju Bele krajine opozarjamo že, odkar je Slovenija samostojna, a bistvenih premikov ni bilo,« poudarja črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Belokranjci so v preteklih letih vlado že večkrat opozarjali tudi, da nujno potrebujejo podporni zakon, podobnega pomurskemu. Namesto tega so dobili Program spodbujanja konkurenčnosti in razvojne podpore Pokolpju za obdobje 2011–2016, ki naj bi zaposlovalcem in vlagateljem na območju obkolpskih občin prinašal dodatne ugodnosti, do leta 2016 pa prinesel 400 novih delovnih mest. Vendar tudi tu konkretnih premikov ni, ker ni dovolj denarja. »Podjetniki tudi težko koristijo ta sredstva, zlasti zaradi izjemno kratkih rokov na razpisih ter zaradi pogojev, ki jih postavljajo banke,« pravi črnomaljska županja in dodaja, da na vlado že več let pošiljajo tudi pripombe na točkovanje pri razpisih za kmetijstvo, vendar neuspešno. V programu Pokolpje so tako v dveh dosedanjih razpisih podpisali pogodbe za 53 projektov, ki naj bi skupaj zagotovili 247 delovnih mest. Vendar teh še ni, čeprav direktorica Razvojnega centra Novo mesto Mojca Špec Potočar pravi, da intenzivno delajo na tem.
Kambič: To je ignoranca na vrhuncu
Zelo pa so razočarani v Semiču, saj se jih bo vlada danes v glavnem izognila, gostili bodo le zaključno srečanje z gospodarstveniki in župani, na katerem pa ne bo predsednika vlade Janeza Janše, ki se bo ob tem času mudil v Novem mestu. »To je ignoranca na vrhuncu. Prosili smo za sestanke s številnimi ministri, zlasti z Žerjavom glede brezposelnosti in novih delovnih mest ter Vizjakom glede doma starejših občanov, a smo očitno premalo pomembni,« je razočarana semiška županja Polona Kambič.
Nekoliko boljša slika je na Dolenjskem, kjer regijo pokonci še vedno držijo velikani, kot so Krka, Revoz, TPV, Trimo, ki pa tudi niso neobčutljivi na trenutne gospodarske in politične razmere. Po besedah direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaža Kordiša si regijsko gospodarstvo želi zlasti ukrepov za izboljšanje finančne discipline in odpravo administrativnih ovir, ki še vedno odvračajo tuje vlagatelje od naložb v Sloveniji.
Novomeščani bodo številne odgovore danes zahtevali tudi od ministra Žige Turka glede obnove gradu Grm, Narodnega doma, dograditve knjižnice, še vedno je živa tudi ideja o novomeški univerzi. Od ministra za zdravje Tomaža Gantar ja pa določena zagotovila pričakujejo v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer še vedno čakajo na nujno obnovo interne bolnišnice. »Naslednje leto bo stara že 120 let, ob tej priložnosti bomo predlagali, naj sredstva, predvidena v letu 2015, prerazporedijo v leto 2014,« pravi direktorica bolnišnice Mira Retelj.
