Nežka Poljanšek je predzadnja članica, ki se je predlani poleti pridružila peterokraki zvezdi, z imenom ekipa Tine Maze. Fizioterapevtka je potrebovala nekaj časa, da si je pridobila zaupanje glavne igralke. To je sčasoma postalo tako močno, da 42-letna Nežka Poljanšek v ekipi, ki postavlja mejnike svetovnega in slovenskega alpskega smučanja, ne opravlja zgolj svojega osnovnega poslanstva. Postala je tudi zaupnica najboljše slovenske športnice.
Žirovka, ki ima v Ljubljani, kjer živi, svoj delovni prostor, je bila lani postavljena pred zid težke odločitve. Odločila se je, da sprejme izziv, ki se ji je ponudil. Da večkrat na leto za dva, tri ali štiri tedne zamrzne svoje delo ter se v celoti posveti Tini Maze. Sprejela je pot, ki ne bi bila izvedljiva brez podpore najbližjih. Brez sestre dvojčice Urške, ki ima šest otrok in je v njeni odsotnosti prevzela odgovornost še nad Nežkino mlajšo desetletno hčerko Živo. Starejša 16-letna hči Petra obiskuje šolo v Avstriji na trgovski akademiji. Tudi starši atletinje Sare Strajnar imajo zasluge za mirno Nežkino spanje na terenih, saj v času odsotnosti lastnice skrbijo za psa, mala italijanska hrta. Delo s športniki pozna dobro. Poslovno sodeluje s telovadcem Mitjem Petkovškom, rokometašem Vidom Kavtičnikom, atleti Merlene Ottey, Snežano Rodič, Aljo Sitar...
Po končanem študiju Nežka Poljanšek več let ni gledala televizije. Pravi, da jo sicer sedaj ima doma, a jo redko prižge. Tudi časopisov ne kupuje. Raje vzame v roko knjigo, gre v naravo, rada teče, plava, kolesari, obožuje hribe. Računalnik ima doma zadnji dve leti. Nežka Poljanšek nikoli ni obžalovala, da se je pridružila ekipi. Pravi, da je ves čas prisotno ogromno zabave, veliko smeha, ob vsem tem pa sta navzoča tudi red in disciplina. Zelo rada se druži z odprtimi ljudmi. V svetu alpskega smučanja z Italijani, Švedi in Američani. Avstrijci pa imajo ob Tininih uspehih preveč rešpekta do ekipe, v kateri dela.
»S Tino sva začeli sodelovati zaradi njenih bolečin v križu. Prvič sem bila na tekmi svetovnega pokala prisotna v lanski sezoni na tekmi v Courchevelu, ko je Tina startala v sezono slabše od pričakovanj. Ker je tedanji serviser zapustil ekipo, sem začela s Tino hoditi na start. Po koncu lanske sezone sem se aktivneje vključila v ekipo. Tina je občasno prišla na terapijo v Ljubljano, jaz sem šla večkrat v Gorico, bila pa sem prisotna tudi na nekaterih kondicijskih treningih, da sem od blizu videla, katere mišice Tina obremenjuje. Spoznala sem njeno telo, kako reagira na spremembe, kaj ji ustreza. Poleti sva s Tino začeli delati stabilizacijo, ki je pripeljala do izjemnega napredka. Ker si v preteklosti ni pozdravila poškodbe gležnja, je prišlo do zamika hrbtenice, zato je imela v enem zavoju težave. Tina pravi, da zaradi stabilizacijskih vaj ves čas čuti podlago, kar je izjemnega pomena pri njenih uspehih,« se je začetkov in nadaljevanja sodelovanja v nabito polni slaščičarni v središču Schladminga spominjala Nežka Poljanšek.
Medsebojno zaupanje med fizioterapevtko in tekmovalko je z rezultati postalo vse večje. »Potrebovali sva čas. Sedaj mi Tina zaupa skoraj vse. Ve, da sem ves čas ob njej, da v primeru, če se pojavi nepričakovana bolečina, ni prepuščena sama sebi. S Tino je lahko delati, saj dosledno upošteva navodila. Je garačka. Zelo sem ponosna, da letos po osmih sezonah ni prejela blokade v hrbtenico,« pravi Nežka Poljanšek. »S Tino se večkrat pogovarjava o osebnih stvareh. Rada jo poslušam, ji dam kakšen nasvet. Tina je zelo odprta za nove stvari. Tako sva denimo začeli pred startom izvajati dihalno tehniko.«
Hierarhija v ekipi Tine Maze je znana. »Treba je upoštevati, da je Andrea Massi šef ekipe. Torej ga moramo poslušati, se z njim dogovarjati. Tudi on je odprt za predloge. V nas zaupa, da lahko občasno kdo kaj naredi tudi na svojo roko. Lahko rečem, da z Massijem dobro komunicirava. Mi zaupa, me spoštuje. Sama sem perfekcionistka v svojem poklicu. Takšna sta tudi trener Livio Magoni in serviser Andrea Vianello. Massi je zelo strog šef. Zahteva, da je delo opravljeno popolno. Zato je naše delo velikokrat pod pritiskom. Včasih pride do konfliktov. Občasno povzdignemo glas drug na drugega in je potem lažje. Vsi se zavedamo, da delamo kot ekipa, ki ima skupen cilj – uspešnost Tine Maze. Vse druge stvari moramo potlačiti v drugi plan. Tina takoj začuti, ko nekdo ni 100-odstotno zraven.«
»Javnost pozna delček Tine Maze. Ne pozna njene notranjosti, ki je zelo topla. Tina ima v sebi otroka. Pravi, da ga imam tudi jaz, kar ji je všeč. Ima stik s telesom in ni igralka. Vedno pokaže, kaj čuti. Všeč mi je njena spontanost, ko pokaže čustva, tudi ko je druga. Zato lahko ponosno rečem, da sem z veseljem njena fizioterapevtka, da z veseljem prenašam stresno delo in v tem zelo uživam,« je zaključila Nežka Poljanšek.