Cerklje na Gorenjskem. Če se je v minulih letih na slovenskih smučiščih smučalo približno poldrugi milijon smučarjev, so lani na slovenskih smučiščih našteli le še 1,15 milijona smučarjev. Statistika kaže, da se poškoduje že odstotek vseh smučarjev. Ministrstvo za notranje zadeve sicer iz leta v leto beleži zmanjšanje števila nesreč, tako se je število nesreč v primerjavi s prejšnjo smučarsko sezono zmanjšalo za 118, a je vse več nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Prav je torej, da je pozornost vseh odgovornih pred vrhuncem smučarske sezone ob šolskih počitnicah usmerjena k varnosti na smučiščih.

»V zadnjih desetih letih se število nesreč na smučiščih bistveno ne spreminja. Veseli me, da je vse manj trčenj, kjer so posledice najhujše,« je ocenil policist na smučišču Krvavec Robert Šebenik. Policisti imajo na smučišču sicer omejena pooblastila in delujejo v glavnem preventivno, seveda pa so nujno prisotni ob večjih nesrečah, ko ugotavljajo tudi kazensko odgovornost povzročitelja. Večja pooblastila imajo nadzorniki smučišč. »Še vedno je največ nesreč zaradi objestnosti, prevelike hitrosti in neprilagoditve te smučarjevemu znanju in pripravljenosti. Pri sodobnem smučanju zarezne tehnike mora biti zbranost smučarja še toliko večja. Nadzorniki opozarjamo smučarje in jim opozorilo zapišemo tudi na vozovnico. Če smučar nadaljuje neprimerno vožnjo, mu karto odvzamemo. A največkrat opozorilo zaleže,« je povedal vodja nadzornikov na Krvavcu Anton Jerič.

Zanimivo pri tem je, da je celo pomočnik direktorja krvavškega smučišča Uroš Zupan potrdil, da bi bil sistem nadzorništva bistveno boljši, če nadzorniki ne bi bili v službi pri upravitelju smučišča. Ne nazadnje pa bi si smučišča prihranila s tem tudi kakšen evro in jih namenila tudi za varnejša smučišča. »Problem je tudi v tem, da moramo zagotavljati stalno število nadzornikov glede na zmogljivost smučišča, pa čeprav, kot recimo danes zaradi slabega vremena, smuča le nekaj sto ljudi,« je še dejal Jerič. Res pa je, da na Krvavcu težav z gnečo na smučarskih progah nimajo. »Malo v šali lahko potrdim, da zaradi naših največjih težav, se pravi parkirišča pod spodnjo postajo gondole in starih naprav, nimamo težav z gnečo in je posledično smučišče varnejše,« je dejal Zupan.

Še vedno pa lahko za varno smuko največ naredijo smučarji sami. To je še posebej izpostavil naš vrhunski alpski smučar Rok Perko, ki se je pravkar vrnil s svetovnega prvenstva v Schladmingu. »Pri smučanju so hitrosti lahko zelo podobne vožnji z motorjem. Trda in ledena snežna podlaga je čisto enaka asfaltu na cestah. Pa danes ne vidite nobenega motorista, ki ne bi nosil čelade in zaščite za hrbet. Sem velik zagovornik uporabe zaščitne opreme. Oseba, ki mi je bila v življenju zelo blizu, je na smučanju umrla zato, ker ni imela na glavi čelade. Tudi iz lastnih izkušenj povem, da se roka ali noga zacelita, poškodbe glave pa so lahko trajne, celo usodne,« je posebno opozorilo iz ust smučarja, ki se kljub temu da na smučeh drvi tudi več kot 130 kilometrov na uro zaveda, da je varnost vedno na prvem mestu. V Sloveniji je uporaba čelade obvezna za vse mlajše od 14 let, a močno priporočljiva tudi za starejše.