Začelo se je s Tescom, enim največjih verig supermarketov v Veliki Britaniji, kjer je analiza DNK pokazala, da je v zamrznjenih »govejih pleskavicah« irskega proizvajalca Silvercrest Foods do 30 odstotkov konjskega mesa. Po Veliki Britaniji, kjer so številna trgovska podjetja iz prodaje že umaknila na milijone lažnih govejih hamburgerjev – nekateri so vsebovali tudi sto odstotkov konjskega mesa – se je škandal prenesel v Francijo, kjer so ugotovili, da je konjsko meso tudi v zamrznjenih lazanjah, kanelonih in musakah švedskega proizvajalca Findus, za katerega je izdelke izdelovalo francosko podjetje Comigel. Sledil je klasičen učinek domin: vsi napovedujejo tožbe proti vsem, odgovornosti pa za zdaj ni prevzel še nihče.
Romuni s prstom kažejo na Francoze
Največ pozornosti je v teh dneh deležna Romunija, od koder naj bi meso izviralo. A včeraj je romunska vlada odločno zanikala krivdo za afero, romunski premier Victor Ponta pa je s prstom pokazal na Francijo, češ da so tam spremenili podatke o izvoru mesa. »Da bi znova dosegli kredibilnost na evropski ravni, je treba jasno sporočiti, kje je nastala prevara in kdo je kriv,« je dejal in dodal, da Romunija ne more obveljati kot dežurni krivec v sporu med Francijo in Veliko Britanijo.
Meso romunskih konj uporabno le za suhe izdelke
Francoski predsednik François Hollande je po drugi strani že napovedal sankcije in francoske potrošnike pozval, naj kupujejo meso domačega izvora, medtem ko je v Veliki Britaniji predsednica parlamentarnega odbora za hrano in podeželje Anne McIntosh pozvala k začasni prepovedi uvoza mesa iz vseh držav EU. Britanci so celo prepričani, da gre pri škandalu, ki razkriva poti, po katerih potekajo proizvodnja, distribucija in prodaja mesa v EU, za mednarodno kriminalno zaroto. Motiv za prevaro naj bi bila finančna korist, saj naj bi šlo za romunsko konjsko meso, ki ni vredno počenega groša.
Alenka Ažman iz Mesarstva Krušič, vodilnega podjetja na področju predelave konjskega mesa v Sloveniji, pravi, da je bila afera zanjo sprva uganka. »Zdaj, ko vem, da so konji iz Romunije, pa je jasno, da so multinacionalke to počele zaradi dobička. Samo enkrat v življenju smo dobili v roke meso romunskega konja. Bilo je uporabno le za suhe izdelke, saj je meso povsem črno, kot srnino. Ne moreš ga uporabiti za zrezke, ker bi bili ti trdi kot kamen. To so napol divji konji iz paše. Mi pa uporabljamo rejena žrebeta, takšna, ki jih domači kmetje izključno za nas hranijo s pšenico in ovsom,« je pojasnila Ažmanova.
Romunski konji so po njenem vedenju enkrat cenejši kot naši, zato meni, da v Sloveniji s takšnimi goljufijami nihče ne bi imel dobička. »Konj pri nas skorajda ni več, zato so le malo cenejši od žrebet. Tudi sicer si ne predstavljam, da bi kdo pri nas počel tovrstne goljufije, saj imamo izredno strog nadzor,« je poudarila Ažmanova. Napol v šali je dodala, da je sicer res, da mora izdelek vsebovati, kar je zapisano na deklaraciji, »ampak še sreča, da niso goljufali v nasprotni smeri, saj je konjsko meso tako in tako bolj zdravo kot goveje ali svinjsko«.
Spornih izdelkov (še) ni na slovenskih policah
V Upravi RS za varstvo hrane, veterinarstvo in varstvo rastlin trdijo, da spornih izdelkov pri nas še ni. To so pokazali rezultati hitre akcije preverjanja porekla izdelkov, ki so jo včeraj izpeljali v skladiščih petih veletrgovcev – E. Leclerca, Lidla, Hoferja, Mercatorja in Spara.
Po mnenju namestnice vršilca dolžnosti generalnega direktorja uprave za varno hrano dr. Vide Čadonič Špelič gre namreč pri aferi s konjskim mesom za klasično poneverbo s težnjami po zaslužku. »Gre za problem nepravilnega označevanja izdelkov, ni pa meso sporno z zdravstvenega vidika. Na Otoku zgodba odmeva predvsem zato, ker je v Angliji nenavadno jesti konjsko meso,« je poudarila in dodala, da jih, četudi bi se sporni izdelki pojavili v Sloveniji, ne bi vzorčili in jih eventualno umikali s prodajnih polic.
»Pri nas izdelkov, ki glede na deklaracijo ne bi smeli vsebovati konjskega mesa, ne testiramo. Tudi v drugih državah EU tega ne počnejo rutinsko, ampak le v primeru suma ogrožanja zdravja. V Angliji pa niso odkrili, da je z mesom kaj narobe, prav tako ni ne pri nas ne v Angliji prepovedano jesti in prodajati konjskega mesa,« je pojasnila Čadonič-Špeličeva in poudarila, da so genske analize, na podlagi katerih se ugotavlja vrsta mesa v izdelku, izredno drage.
Namestnica generalnega direktorja za varno hrano je ocenila, da v Sloveniji v tem trenutku ni nikakršne realne potrebe, da bi se bali za varnost živil, kjer je uporabljeno konjsko meso. »To seveda velja, če so živila kupljena v registriranih prodajalnah in proizvedena v odobrenih obratih. Ljudje pa tvegajo, če kupujejo mesne izdelke na črno, kot se je lansko leto dogajalo s konjskimi salamami na Gorenjskem,« je sklenila.