»Svetovni splet je spremenil odnos ljudi do klasičnih medijev, družabni mediji, kot sta Facebook in Twitter, pa tudi do spletnih strani. A tisti klubi, zveze in športniki, ki so se znali prilagoditi, so vse to uporabili kot dodatni medij, saj lahko zdaj vsebino podajajo po treh kanalih. In potem predvsem manjši mediji le pograbijo vsebino v takšni obliki, kot si jo tisti, ki jo je podal, tudi želi,« opisuje Luka Maselj, vodja odnosov z javnostmi in digitalnih komunikacij v podjetju za komuniciranje S. V. - RSA. Kar zadeva spletne strani klubov in zvez, naj bi bile te stičišče vseh kanalov, a Maselj opozarja: »V Sloveniji kar nekaj večjih klubov in zvez nima niti solidnih spletnih strani, kaj šele ustrezne nadgradnje z drugimi kanali, kot sta Facebook in Twitter. Izjeme, ki na tem področju delajo dobro, imajo od tega lahko tudi precejšnjo korist, ne le v bolj pristnem odnosu z navijači, ampak tudi na poslovnem področju. Ni pa dovolj, da te kanale samo imaš. Moraš jih znati tudi pravilno uporabljati.«

Po Masljevem mnenju je spletna stran šele tretji medij, ki ga na primer uporabljajo športniki za posredovanje svojih informacij in promocijo, pred njim pa sta Twitter in Facebook. »Predvsem na Twitterju so športniki v prednosti pred klubi in zvezami, saj imajo ljudje raje pristne in takojšnje odzive oseb kot uradna sporočila za javnost, objavljena na spletnih straneh. Na Twitterju so ljudje le klik oddaljeni od športnikov, s katerimi se lahko z nekaj sreče celo zapletejo v pogovor. Pot informacije od športnika do ljudi je prek Twitterja in Facebooka precej lažja in hitrejša kot prek spletnih strani, pomemben pa je tudi viralni učinek. Le za primer: fotografija slavja slovenskih rokometašev v garderobi po zmagi proti Rusiji in uvrstitvi v polfinale SP v rokometu se je prek Facebooka širila neverjetno hitro, na koncu jo je na svojih profilih delilo naprej več kot 4000 ljudi, kar pomeni, da je prišla do velikega dela vseh uporabnikov tega medija.«

»Ko sem leta 2005 prevzel funkcijo predstavnika za odnose z javnostmi na Smučarski zvezi Slovenije, smo prenovili tudi spletno stran. Od takrat se obiskanost vsako leto dviguje za od deset do petnajst odstotkov. Spletna stran SZS je specifična tudi po tem, da združuje kar osem disciplin: alpsko smučanje, biatlon, deskanje na snegu, nordijsko kombinacijo, smučanje prostega sloga, smučarske skoke, telemark in tek na smučeh. Kljub obilici dela so poleg mene le še trije študentje, vsi štirje pa smo, če se malce pošalim, dan in noč za računalnikom,« pojasnjuje Tomi Trbovc, predstavnik za odnose z javnostmi na SZS, v delokrog katerega spadajo tudi spletna stran zveze, SP v Planici...

Obiskanost je časovno pogojena

Četverica na leto za eno najboljših spletnih strani nacionalnih panožnih športnih zvez v Slovenije pripravi več kot 3000 novic in poročil, za fotografsko gradivo pa ima zveza sklenjeno pogodbo s posebno fotoreportersko agencijo, ki pokriva dogodke skoraj po vsem svetu. Delovanje spletne strani je povezano tudi s posebnim informacijskim sistemom za novinarje, kajti vsaka novica je v rekordno hitrem času tudi na elektronski pošti več kot 350 predstavnikov sedme sile doma in v tujini. »Vzpostavili smo tudi spletno trgovino, v naslednjem letu pa načrtujemo del vsebine spletne strani tudi v angleščini, saj imamo okoli deset odstotkov obiskovalcev iz tujine. Eden glavnih ciljev so videovsebine, na primer z novinarskih konferenc, ki jih imamo okoli 70 na leto, to pa naj bi zaživelo v poolimpijski sezoni,« napoveduje Trbovc.

Spletna stran Košarkarske zveze Slovenije (KZS) je zadnjo veliko prenovo doživela junija 2011, prav v teh dneh pa je število obiskov preseglo milijon. »Na dan imamo od 3000 do 4000 unikatnih obiskov. A za nas obiskanost ni na prvem mestu, saj smo servis, ne pa klasični spletni medij. Obiskanost spletne strani je časovno pogojena: ob reprezentančnih akcijah in med konci tedna, ko so ligaške tekme, je velika, v času brez tekmovanj pa seveda pade. Lahko rečem, da obiskanost niha in je vezana na projekte,« pravi Anže Blažič, predstavnik za odnose z javnostmi in urednik spletnih strani na KZS. Poleg njega so v pripravo spletnih strani vključeni še trije ali štirje honorarni sodelavci.

Že nekaj let imajo na spletni strani tudi »livescore« (statistično spremljanje večine reprezentančnih in ligaških tekem v živo), kar je bil po Blažičevih besedah zadetek v polno. »Odziv pri ljudeh je super, zato bomo celotno zadevo še razširili in nadgradili. V izdelavi je projekt spletnega prenosa in ogleda vseh tekem lige Telemach za moške v posameznem krogu,« dodaja Blažič, ki trenutno dela predvsem pri projektu EP 2013 v Sloveniji. V okviru spletne strani KZS je podstran, namenjena temu tekmovanju, z izjemo vsebine (ta je v slovenščini in angleščini) v rokah Fiba Europe. Tudi zato se promocija EP seli na socialna omrežja: tako je na primer profil KZS na Twitterju (840 sledilcev) med desetimi najboljšimi tovrstnimi profili slovenskih športnih klubov in zvez v zadnjih štirih mesecih doživel največji porast obiskanosti, kar 69 odstotkov.

Številne novosti v Celju

Eno najboljših spletnih strani na klubski ravni v Sloveniji ima zagotovo rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Na leto ima spletna stran celjskega kluba okoli milijon klikov (približno 250.000 obiskovalcev), zanimiva pa je njihova struktura: novembra lani, ko so bile na sporedu tekme v evropski ligi prvakov, jih je bilo okoli 40 odstotkov iz Slovenije, sledili pa so Madžari, Nemci... »Kar zadeva spletno stran, smo pred sezono 2010/11 izpeljali temeljito oblikovno in vsebinsko prenovo. To načrtujemo tudi za naslednjo, prav tako pa bomo uvedli še nekaj novosti. Sedanjemu spremljanju rezultatov naših tekem v živo na 'livetickerju' nameravamo dodati še sprotno celotno statistiko, sočasno pa želimo razvijati tudi mobilne aplikacije, a zanje so potrebna velika sredstva,« opisuje Miha Pantelič, ki je v celjskem klubu zadolžen za marketing in odnose z javnostmi.

Poleg spletne strani v Celju veliko pozornost povečajo tudi Facebooku in Twitterju, uvedli pa so tudi svoj kanal na omrežju Youtube, na katerem so v prejšnji sezoni prikazali nekaj lastnih oddaj. »Kot prvi rokometni klub v Sloveniji smo presegli številko 10.000 fanov na Facebooku. Dejstvo je, da je na spletni strani težko ugotoviti in izmeriti 'feedback' uporabnikov, medtem ko je to pri Facebooku in Twitterju precej enostavno. V vsakem primeru skušamo čim bolje kombinirati vse tri kanale,« dodaja Pantelič.