Canterburyjske povestiGeoffreyja Chaucerja je prevedel pesnik in prevajalec Marjan Strojan, druga novost pa so izbrana dramska dela Milana Jesiha pod naslovom Svoje igre: izbrane drame. Ob tej priložnosti so spregovorili tudi o dogodkih, ki so jih poimenovali Pahorjevo leto, s čimer se pridružujejo praznovanju 100. rojstnega dne pisatelja Borisa Pahorja.

Izmakljivost sveta

Izbrana dramska dela prevajalca, pesnika in dramatika Milana Jesiha so po besedah urednika Zdravka Duše najreprezentativnejši primer dramatike tako imenovanega ludizma. Vseeno pa Jesihove dramatike ne moremo vrednotiti enoznačno, saj zadeva odnos med ludizmom in realnostjo, med konceptom drame kot igre, zavezane predvsem ali zgolj jeziku in možnostim igre, ki jih ta ponuja, ter dramo kot odzivom na družbeno in politično realnost. V knjigo so izbrali enajst dramskih del, nastalih za različne medije – od gledališča, opere do radia – zato so po obsegu različne.

Milan Jesih je ob tem povedal: »Knjige sem vesel. Nisem pričakoval, da bom svoja dramska dela kdaj tiskal v tako obsežni obliki.« Pri tem je poudaril, da je skupni imenovalec skozi ves njegov opus izmakljivost sveta. Avtor k delu doda svoj, kot pravi, »ustavni zakon«. »Moje delo je, da dramo napišem. Nato se gledališka ekipa odloči, ali je igra dovolj dobra za uprizoritev. V to, kako bo moje delo uprizorjeno in kdo ga bo postavil na oder, se ne vtikam. S tem sem si olajšal marsikatero bolečino.«

Pahorjevo leto

Drugo predstavljeno delo Geoffreyja Chaucerja Canterburyjske povesti pripoveduje žalostne in vesele zgodbe, ki so z mojstrsko izrisanimi značaji pripovedovalcev ostale priljubljene vse do danes. Po oceni Marjana Strojana so srednjeveške zgodbe zelo aktualne, saj so bili v času kuge v 14. stoletju ljudje primorani spreminjati obliko družbe. Danes krizna situacija od družbe ravno tako zahteva spremembe. Pri prevajanju par stoletij starega teksta se je srečeval z marsikatero zagato, a »najtežje je bilo držati rimo. Avtor je bil mojster tega, da je iz banalnosti naredil ironijo.«

Boris Pahor, pisatelj, ki velja za enega najpomembnejših pisateljev, pišočih v slovenskem jeziku, v letošnjem letu praznuje 100 let. Avtor v zadnjih letih založniško sodeluje s Cankarjevo založbo in Mladinsko knjigo, zato so se na založbah odločili, da mu v letošnjem letu posvetijo več pozornosti. Niz dogodkov ob Pahorjevem letu se bo začel konec aprila, ko bodo pripravili mednarodni simpozij. Pri Cankarjevi založbi načrtujejo ponatis Nekropole, ki jo bodo med drugim v dar poklonili letošnjim zlatim maturantom. Razmišljajo tudi o natisu dnevniških zapisov, ki bodo nekakšno nadaljevanje zapisov, objavljenih v delu Knjiga o Radi. Poleti bo izšla tudi Pahorjeva biografija, ki nastaja pod peresom Tatjane Rojc. Zaključek praznovanja bo 26. avgusta v ljubljanski Operi.