Izjemno atraktiven moški smuk v Schladmingu je z izjemno predstavo dobil Aksel Lund Svindal. Norvežan je vso progo stopnjeval tempo in bil najboljši v zadnjih 20 sekundah, ki so na ciljni strmini Planaia odločale o zmagovalcu. Svindal je uprizoril predstavo, ki bo šla nedvomno v alpsko smučarsko zgodovino. »Težko bi rekel, da sem pokazal najboljše smučanje v svoji karieri. Gotovo pa eno najboljših. Pred startom sem mislil, da bodo razlike zelo majhne, da bodo odločale stotinke. Izkazalo se je drugače, saj smo vsi prvi trije imeli veliko prednost pred najbližjimi zasledovalci. Zakaj je bilo tako, težko rečem, a dejstvo je, da sem si tokratni naslov svetovnega prvaka priboril v spodnjem delu proge. Potem ko sem bil favorit v superveleslalomu, a sem osvojil tretje mesto, sem bil še bolj motiviran. Smučal sem tudi za zelo dobrega prijatelja Kjetila Jansruda, ki se je poškodoval na superveleslalomu,« je svoje videnje izjemno težke preizkušnje, na kateri je bila vidljivost zelo slaba, pojasnil Aksel Lund Svindal.

Norvežan je govorec, ob katerem je vselej užitek preživeti vsako minuto. To dobro ve tudi njegovo dekle, ameriška smučarska mojstrica Julia Mancuso, ki se Norvežana drži že tri leta. Svindal je izjemno dostopen smučar. Njegovi odgovori na vprašanja so sočni, z leti so postali tudi nekoliko filozofski, vselej pa si vzame toliko časa, da v celoti odgovori na vprašanja. »Sneg in megla so na prizoriščih tekem svetovnega pokala nekaj povsem običajnega. Seveda je lepo smučati v soncu in občudovati lepo naravo. Toda če bi bilo ves čas sončno vreme, pomeni, da ne bi bilo snega. V tem primeru bi bili alpski smučarji brezposelni. Tako pa se ukvarjamo s športom, ko se je treba znajti v vseh vremenskih razmerah. Pomembno pri našem poslu je, da nadziramo hitrost. Ves čas je treba imeti smuči pod kontrolo. Meja med nadzorom in nenadzorom je zelo majhna. Če smučaš čez svoj limit, se prej ali slej ne konča dobro,« pravi Svindal.

»Ne bom rekel, da se počutim starega. Toda ko si v našem športu star 30 let, je to precej. Imamo namreč zelo naporne dneve. Menim, da je precej lažje nogometašem, ki se zvečer pripeljejo na stadion, odigrajo tekmo, opravijo nekaj intervjujev in gredo v hotel. Ne razumite me napak, da ne spoštujem njihovega dela in uspehov. Alpski smučar je zaradi majhnosti krajev, v katerih so tekme svetovnega pokala, ves čas v stiku z ljudmi. Težko vam odgovorim, koliko časa bom še vztrajal kot aktivni športnik. Zdi se mi, da so vsa leta enaka. Po koncu sezone se začnejo priprave na novo, oktobra se zberemo na prvi tekmi svetovnega pokala v Soeldnu, potem sezona traja šest mesecev... Kar koli bom počel po koncu kariere, me nekaj časa ne bo na tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju,« je prepričan Svindal, ki ga v Schladmingu spremlja tudi oče Bjoern. Pravi, da je podpora družine najpomembnejša pri uspehih. Če se ne bi starši toliko posvečali smučarjem v otroštvu, ne bi bilo veliko aktivnih smučarjev.

Doping v alpskem smučanju sicer ni glavna tema, a tudi o tej problematiki je Aksel Lund Svindal spregovoril nekaj besed. »Če bi mislil, da dopinga v alpskem smučanju ni, bi bil naiven. A vseeno mislim, da gre pri nas za čist šport. V svetu športa je veliko govora o eritropoetinu. Ta pri nas ne pride do izraza, saj na njegov račun ne moreš biti hitrejši, kot si denimo lahko v smučarskem teku. To je približno tako, kot bi pri pokru stavil ves svoj denar na mizi, kjer ni denarja. Pri nas igrata glavno vlogo dobra oprema in občutek na smučeh,« pravi Svindal.