Ena takšna fina pravljica za lahko noč.
Trenutno lahko v Sloveniji prodamo le eno firmo. Ekipo Tine Maze. Vse drugo pa zapakiramo v darilni paket z imenom Slovenijain ga prodamo kakšnemu Kazahstanu ali Azerbajdžanu.
K darilnemu paketu pa pristavimo kompletno ekipo, ki se zdaj valja na odgovornih državnih funkcijah. Namreč, več kot očitno je, da ima edina prava stranka v tem prostoru neomejene resurse možganskih trustov, ki lahko v vsakem trenutku skočijo na izpraznjena mesta. Zato se mi zdi skrajno neokusno, da se nekateri iz tega delajo norca, namesto da bi bili ponosni. Sicer ne vem, kje se vsi ti intelektualni superheroji skrivajo, ampak takrat, ko nekateri izmed njih stopijo pred kamere, ostaja bolj ali manj le pri nabijanju nasprotnikov, cinizmih in diskvalifikacijah. Ampak to je razumljivo. Saj so zavedeni mediji, voditelji in novinarji totalno auzglajzali v slepem sledenju svojih stricev in gospodarjev. Zato se morajo intelektualni heroji braniti. Krčevito braniti vodjo in svojo nezmotljivost. V bistvu se sami na čistini zoperstavljajo stoglavemu medijskemu zmaju, ki bruha ogenj po vsem kar počez.
Tako je tudi povsem na mestu, da šef Zbora za republiko Lovro Šturm na prvo vprašanje voditelja Tv Kluba Edija Pucerja izjavi: »Napačno ste zastavili vprašanje.« Logično, saj noben novinar ne more postaviti pravilno vprašanja, ker je slep in zapeljan. In ta Lovro Šturm, ki je v dveh minutah in pol natrosil vse živo in mrtvo, pred desetimi dnevi ni hotel priti v Poglede Slovenije z obrazložitvijo, da tam ne bo imel dovolj časa za razlago svojih stališč. Očitno tudi čas ti superheroji merijo drugače. Namreč, Pogledi trajajo sedemkrat dlje kot en Tv Klub.
Čas je relativna kategorija. Posebej ko se meri potrpljenje. Recimo, kako dolgo bomo še s popolno samoumevnostjo gledali posnetke policijskih robokopov, ki v Mariboru protestnika zbijajo na tla in kot prazno vrečo vlečejo nezavestno državljanko. Kako dolgo se nam bo zdelo samoumevno, da v trenutku, ko policaj po megafonu kriči, da se morajo protestniki umakniti, to pomeni nekaj dobrega za nas. Kako dolgo se nam bodo zdela poročila o priprtih protestnikih neškodljiva, če ne celo pozitivna novica.
Še eden teh možganskotrustnih superherojev Bernard Brščič nam je v Studiu City lepo povedal, da se ne smemo prepustiti spontanosti. Točno tako. Vse mora biti organizirano, prijavljeno in načrtovano. Tako kot tisti popolnoma spontani klici, ki jih v TV-eter spuščajo na tretjem programu nacionalke. Ko se je voditeljica Majda Juvan pogovarjala z začasno predsednico največje parlamentarne stranke Alenko Bratušek, so se po telefonu spet valili napadi in diskvalifikacije. Čisto spontano so si dali duška tisti, ki v senci možganskih trustov z golimi verbalnimi rokami preganjajo rdečega sovraga. Majda je imela na vse te izpade enostaven odgovor: jaz jemljem te klice kot odraz stanja. Ja. Majda, res so odraz stanja. Predvsem stanja na zbegani nacionalki, ki še verjame, da bo enkrat od edinega pravega superheroja v tej deželi dobila ljubeči poklon. In takrat na programu zagotovo ne bo več Studia City z ugotovitvami, da se prostori svobode krčijo...
