Smučanje je specifičen šport, kjer se morajo praviloma ujemati dnevna forma, počutje tekmovalca, pogoji in podobno, a pri Tini je drugače. To je najbolj dokazala na torkovem superveleslalomu, kjer ji ni prišlo prav nič do živega. Ko se tekma prestavlja na pol ure, je tekmovalcem bistveno težje, saj so navajeni ustaljenega urnika, Tine pa to ne moti, povrhu pa se niti pritožuje ne. To je dokaz, kako osredotočena in samozavestna šampionka je. Ni naključje, da so se njenim konkurentkam v težkih razmerah dogajale številne napake, Tina pa je bila tako suverena, da je z naskokom osvojila zlato kolajno že na uvodni preizkušnji. Prepričan sem, da jo je ta dosežek razbremenil, zato ne bi bilo presenečenje, če bi v Schladmingu pobrala odličja na vseh preostalih tekmah.

Včerajšnja smukaška vožnja je odličen obet pred jutrišnjo dirko. Nobenega dvoma ni, da lahko pokori konkurenco prav na vsaki preizkušnji, saj je v vrhunski formi. Nikoli si ne bi mislil, da bomo kaj takega doživeli v slovenskem smučanju. V svetovnem merilu težko najdemo primerjavo z zdajšnjimi uspehi Mazejeve. Spomnim se, ko je bil Lasse Kjus v svojem obdobju podobno prepričljiv in samozavesten, da je bil na stopničkah v vseh disciplinah na vsaki tekmi. Podobno je zdaj s Tino, ki piše neverjetno zgodovino. In prav nič ne kaže, da se bo ta pravljica kmalu končala.