RAV 4 je bil že od samega začetka avtomobil, ki je znal združevati robustno terensko podobo, solidne vozne lastnosti in ravno pravšnjo mero elegance in udobja. Svojo terensko pripadnost je med drugim dokazoval tudi s tem, da je bilo rezervno kolo nameščeno na prtljažnih vratih, s katerih so ga pospravili v prtljažno dno šele pri zadnji generaciji. Kljub temu pa pri Toyoti trmasto vztrajajo pri krilnih prtljažnih vratih, ki so precej bolj nerodna, kot če bi bila dvižna.

Pri Toyoti so potrebovali kar precej časa, da so ustregli željam evropskih kupcev in pod motorni pokrov namestili turbodizelski motor. Tega je leta 2001 dobila druga generacija modela, že prej pa sta bili na voljo tako pet- kot trivratna karoserijska izvedba. V drugi generaciji se je tudi povečal prodajni delež izvedb s samo sprednjim pogonom. Že leta 2003 je avtomobil ob rahli oblikovni osvežitvi dobil tudi elektronski sistem stabilnosti, s tretjo generacijo pa so uvedli tudi močnejši turbodizelski motor. S tretjo generacijo Toyota ni naredila radikalnega obračuna s predhodnikom in podobnost z njim je več kot očitna. Zato je čas začel počasi najedati svežino tega športnega terenca, ki ima v primerjavi z mlajšimi tekmeci kar nekaj zadreg, vsak hip pa bo zapeljala na ceste četrta generacija.

Po večini servisnih statistik velja RAV 4 za enega najzanesljivejših in najmanj pokvarljivih avtomobilov v svojem razredu. Največkrat so omenjene težave zaradi pretirane izrabe zavor, okvar blažilnikov in vzmeti na zadnji osi, izrabe kolesnih ležajev in težave s svetlobnimi telesi.

Tudi vzdržljivost in nepokvarljivost rabljene RAV 4 ohranjajo pri dobrih prodajnih cenah. Ponudba vozil je dokaj dobra, vsekakor pa se splača poiskati vozilo, ki ima znano servisno zgodovino in nižje število kilometrov. Glede na ohranjanje cene so rabljeni RAV 4 boljši posel za prodajalce kot za kupce.