V zdajšnjih kriznih časih je vsakdo, ki si lahko privošči nakup novega ali ne prestarega rabljenega avtomobila, vsaj nekaj trenutkov dobre volje. Toda veselje, ker smo pri trgovcu iztržili dober popust ali kakšen dodaten kos opreme, se kmalu poleže. Obratovalni stroški in stroški vzdrževanja avtomobila namreč predstavljajo precejšen del družinskega ali posameznikovega proračuna, ki ga je treba vsak mesec žrtvovati za varno in brezskrbno uporabo avtomobila.

Tudi pri avtomobilih iz nižjih cenovnih razredov so ti stroški precejšnji, še zlasti če njihovi lastniki prejemajo povprečne ali nižje dohodke. Načelno sicer velja, da so registracija, zavarovanje, gume in servisi za manjše avtomobile nekoliko cenejši, zato tudi ni čudno, da se je struktura prodaje v zadnjih letih premaknila k manjšim modelom z motorji z nižjo gibno prostornino ali vsaj z manjšo močjo.

Tudi izguba vrednosti je strošek

Če se nas drži smola in smo se z avtomobilom zapletli v prometno nesrečo, tako ni težko izračunati, da lahko že nov blatnik, žaromet ali podobni avtomobilski deli posameznika stanejo celotno povprečno plačo. In ob vseh stroških, ki spremljajo uporabo avtomobila, si marsikdo težko privošči vse, kar je nujno za njegovo varno in brezhibno delovanje, čeprav so storitve servisnih delavnic v primerjavi s tujino še vedno precej cenejše in niso redki tujci, ki predvsem na obmejnih območjih pogosto zapeljejo avtomobil k slovenskemu serviserju.

Sicer pa pri nakupu novega avtomobila še vedno velja, da je začel izgubljati svojo vrednost v trenutku, ko so bile nanj prvič nameščene registrske tablice. Vrednost novega avtomobila oklesti še zelo nasičen trg rabljenih avtomobilov, med katerimi znaten delež predstavljajo tudi takšni, ki so bili registrirani samo en dan, zato da so pridobili status rabljenega avtomobila, ker so morda pred tem na dvorišču trgovca zaman čakali na kupce. Po nepisanem pravilu avtomobil izgubi v prvem letu od 15 do 20 odstotkov vrednosti, v treh letih pa naj bi bil že za več kot tretjino cenejši od novega. Zaradi velike ponudbe na trgu rabljenih avtomobilov so izgube vrednosti pri nekaterih za uporabo in vzdrževanje dražjih modelov po treh letih tudi več kot polovične. Sicer pa moramo po ekonomski logiki izgubo vrednosti oziroma razliko v ceni novega avtomobila in rabljenega v času prodaje prav tako prišteti med stroške.

Stroške je mogoče načrtovati

Koliko so pripravljeni lastniki avtomobilov vlagati za brezskrbno uporabo, povedo tudi podatki o zavarovanju. V zavarovalnicah opažajo, da se zanimanje za kasko zavarovanje zmanjšuje s starostjo avtomobila. Najpogosteje se za dodatna zavarovanja odločajo lastniki vozil starih do treh let, potem pa običajno ocenijo, da vrednost ni več taka, da bi se splačalo še kaj več kot le obvezno zavarovanje. Kasko zavarovanje je obvezno za vozila, ki so v najemu oziroma katerih pravni lastniki so lizinške hiše. Ko jih uporabniki odkupijo, se najpogosteje odločijo za cenejše zavarovanje. V času trajanja lizinga je kasko zavarovanje običajno obvezno, po odkupu vozila pa se zanimanje zmanjša. Očitno večina lastnikov gleda samo na začetni strošek oziroma višino premije, pozablja pa, da se ta vložek lahko poplača že ob prvi manjši nezgodi.

Večino stroškov, ki nastanejo z uporabo avtomobila, je mogoče dokaj natančno načrtovati. V servisnih delavnicah običajno izračunajo, koliko bo stal servisni pregled za posamezno vozilo pri določenih kilometrih, vendar lahko nastanejo tudi nepredvideni stroški, če so ob pregledu odkrite okvare; v takih primerih servis načelno pridobi soglasje lastnika za zamenjavo delov. »Redni servis je predpisan po intervalih proizvajalca. Pri manj in bolj zahtevnih rednih servisih je največja cenovna razlika praviloma v količini delov, ki jih je treba zamenjati za zagotavljanje normalnega delovanja avtomobila, na primer zgolj olje in oljni filter, lahko pa tudi zaradi delov, ki se obrabijo po daljšem času uporabe, na primer filter trdih delcev pri dizelskih motorjih. Pri naših novih bencinskih vozilih so cene servisov bolj konstantne, pri dizelskih motorjih pa zaradi nekoliko več potrošnih delov prihaja do bolj opaznih nihanj,« pravi Damjan Rajh, direktor servisa v Fordovem prodajno servisnem centru Avto Rajh.

Doplačilna podaljšana jamstva

»Lastniki avtomobilov ravnajo enako, se vedejo podobno kot pri drugih storitvah, poskušajo racionalizirati stroške, vendar se kar zavedajo, da neodgovorno varčevanje pri stroških vzdrževanja, denimo če preskočijo servisni interval ali pravočasno ne zamenjajo dotrajanih delov, praviloma kmalu povzroči dodatne, bistveno večje stroške,« dodaja Rajh. Nekaj je mogoče privarčevati pri drobnih storitvah, na primer dolivanju tekočine za pranje stekel, ki je na servisih pogosto dražja kot na bencinski črpalki, ali zamenjavi metlic brisalnikov, ki jih ponekod zamenjajo brez vednosti lastnika, in ta potem to običajno opazi šele na izstavljenem računu. Neprijetnostim z dodatnimi stroški se je mogoče izogniti z natančnim in podpisanim naročilom servisnih storitev ob prevzemu vozila na servis.

Z doplačilom si je pri nekaterih avtomobilskih znamkah za posamezne modele mogoče dokupiti tudi podaljšano jamstvo, ki nas lahko reši stroškov pri morebitnih okvarah, ko je avtomobil star tri, štiri, pet ali tudi do sedem let. Pri tem je seveda treba postaviti na tehtnico ta dodaten strošek ob nakupu avtomobila in se pozanimati o morebitnih pogostejših okvarah modela, ki ga kupujemo. Servisne pogodbe, ki se uveljavljajo predvsem med poslovnimi uporabniki, poleg popravil za doplačila lahko vključujejo tudi vse druge storitve, od menjave zimskih in letnih pnevmatik do večjih servisnih posegov, kar sicer že spada pod celovito vodenje voznih parkov.