Kranj. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v aktualno dogajanje pri nas, kjer naj medsebojna strpnost in spoštovanje ostajata okvir tudi, ko se srečajo drugače misleči. Spremembe naj se zgodijo na kulturen način, je bil poudarek nagovora, ki je dobil potrditev v prešernem razpoloženju tisočev mladih in starejših, ki Prešernov smenj spreminjajo v prireditev, ki je prerasla Kranj in Gorenjsko. Udeleženci in obiskovalci od vsepovsod (600 igralcev in plesalcev, glasbenikov) so tudi tokrat odlično sprejeli pestro dogajanje. Slednje pa je ponujalo obisk Prešernove hiše in njegovega groba, različne kulturne in tudi zabavne dogodke. Flancati po dva evra ali Prešernovo kosilo Pri starem Majerju pa so potrjevali, da ljudje lahko praznik kulture v nas in okoli nas dojamejo sproščeno.
Kranj se je torej malce odmaknil v 19. stoletje, predvsem pa oživel z ulično ponudbo od stojnic do razstavljenih fotografij nekdanjih kranjskih gostiln. Kot je že večkrat poudarila direktorica Zavoda za turizem Natalija Polenec, so se tokrat spomnili tudi 150-letnice kranjske Narodne čitalnice. Živahnost dogajanja pa je bilo mogoče odkriti na vsakem koraku, v mestno jedro so prišli Prleki s svojo »republiko«, lajnarji so z narodnimi nošami ustvarjali pisano podobo praznika, ki ima v mestu, kjer je Prešeren umrl, še dodatno simboliko.
Bojan Bešter je pred mnogimi leti s Prešernovo podobo nakazal, da je praznik kulture lahko tudi praznik dobrega razpoloženja v prešernem in Prešernovem duhu. Včeraj se kot zdaj že znameniti »Prešeren našega časa« kar ni mogel ubraniti vseh, ki so se z njim želeli fotografirati. Prepričan je, da bi tudi obletnice njegovega rojstva v decembru popestrili s podobnim dogajanjem. In če je bil Kranj tokrat res v znamenju dobrega razpoloženja in kulturnega obnašanja, gre vse priznanje tudi Zavodu za turizem, ki vsako leto nadgrajuje prvotno zamisel. In odziv je vsako leto dokaz, da ljudje pridejo srečat kulturo in zlasti – druge ljudi.
