»Izkušnje iz slovenskega poslovnega okolja vse bolj kažejo, da je bilo v zadnjih nekaj mesecih bržkone pripravljenih več poslovnih strategij kot prej v celotnem desetletju. Podrobnejša spremljanja prvih rezultatov teh strategij pa kažejo nadvse nerazveseljivo sliko. V čem je pravzaprav največja težava, past in izziv? V nepredvidljivosti in negotovosti globalnega poslovnega okolja, v (ne)kakovosti uporabljenih strateških modelov? Precej bližje resnici je spoznanje, da so bile te strategije v notranjo javnost organizacij pospremljene, ne da bi pri njihovem nastajanju že od samega začetka sodeloval širši krog zaposlenih, predvsem pa dejstvo, da je pri udejanjanju novih poslovnih strategij poglavitna ovira specifična organizacijska kultura slovenskih organizacij, ki jo v (pre)veliki meri zaznamujejo nekatera pasivno in agresivna obrambna vedenja zaposlenih, kot sta »izogibanje« in »nasprotovanje«. (P)ostaja torej prav organizacijska kultura ključni dejavnik poslovnega (ne)uspeha številnih slovenskih organizacij? Je ta prej strošek kot premoženje slovenskih organizacij ter zakaj klasične slovenske raziskave organizacijske klime in zavzetosti zaposlenih, kot sta raziskava o slovenski organizacijski klimi SiOK in Zlata nit, zaenkrat še ne prepoznavajo vseh težav, s katerimi se pri udejanjanju poslovnih strategij soočajo slovenska podjetja?« Tako o upravljanju organizacijske kulture in zavzetosti zaposlenih razmišlja Brane Gruban, ABC, direktor podjetja Dialogos.

Organizacijske kulture se je treba zavedati in jo negovati

Gruban nadalje pravi, da imajo vse organizacije organizacijsko kulturo, vprašanje je samo, ali se je zavedajo in ali v zvezi z njo karkoli resnega počnejo. »Priznati je treba, da je organizacijska kultura pogosto vidna le na površini, kot manifestacija dogajanja v notranjem organizacijskem okolju, v obliki različnih posledic. Obsega namreč bolj ali manj opazen skupinski sistem vrednot, skupne norme vedenja, prepričanja o tem, kaj je je ljudem pomembno in kaj šteje, načine, kako ljudje pristopajo delu in sodelujejo med seboj,« pojasnjuje Gruban in poudarja, da organizacijska klima, ki se kaže navzven, sporoča, kako ljudje individualno doživljajo socialno okolje, v katerem delujejo, kako zadovoljni in motivirani so, kakšni so odnosi, kako doživljajo sisteme vodenja, komuniciranja ali nagrajevanja ipd.

»Organizacijska kultura je torej vzrok, organizacijska klima pa posledica. Večina slovenskih organizacij pa se žal zelo naivno in zmotno ukvarja zgolj s posledicami (klimo), namesto z odstranjevanjem vzrokov, zakaj je klima takšna, kot je. Takšen pristop je lahkomiselno poenostavljanje, ki zagotovo ne pelje v pravo smer. V zadnjem času pa se na srečo že vse bolj kristalizirajo tudi nove metodologije analiziranja in upravljanja organizacijske kulture in prve izkušnje so zelo pozitivne, čeprav se med unikatnimi zgledi slovenskih organizacijskih kultur izrisujejo že tudi prvi prevladujoči vzorci nekakšne generične 'vseslovenske organizacijske kulture', kjer namesto konstruktivnih vedenj zaposlenih dominirajo nekatera pasivno in agresivno obrambna vedenja,« ugotavlja Gruban. Temu dodaja, da je zavzetost zaposlenih posledica in rezultanta konstruktivne organizacijske kulture, »zato nas mora resno skrbeti trenutna usmeritev zgolj v merjenje stopnje zavzetosti, zadovoljstva ali organizacijske klime namesto vzročno posledičnega upravljanja dejavnikov, ki vplivajo na večjo ali manjšo zavzetost zaposlenih ali organizacijsko klimo«.

Kako za zaposlene skrbi prva peterica finalistov Zlate niti 2012

V sklopu projekta Zlata nit 2012 danes predstavljamo prvo peterico finalistov, ki smo jih povprašali, kako oni skrbijo za zaposlene in njihovo zadovoljstvo in zavzetost. Podjetja predstavljamo po abecednem vrstnem redu: Adria Mobil, Aviat, Butan plin, GEN-I in Hair Beauty. Podjetje Adria Mobil, najboljši zaposlovalec Zlate niti 2011, bo skušalo obdržati naziv najboljšega med velikimi podjetji, podjetji Butan plin in GEN-I se prvič kot finalista potegujeta za naziv najboljšega zaposlovalca med srednje velikimi podjetji, podjetji Aviat in Hair Beauty pa v kategoriji malih podjetij. Hair Beauty je sicer med finalisti Zlate niti že tretjič, Aviat pa drugič, lani je bilo finalist še z imenom Telsima.

Prihodnjo soboto bomo predstavili drugo peterico finalistov: podjetje Intera, Kompas Xnet, Krko, tovarno zdravil Novo mesto, Lekarno Ljubljana in List. Vsa našteta podjetja so že bila med finalisti izbora Zlata nit.

Aktualne informacije o Zlati niti 2012, odzivi podjetij, novosti in njihove dobre prakse ter seznam najboljših zaposlovalcev Zlate niti 2012 so objavljeni tudi na spletni strani http://zlatanit.dnevnik.si.