V zadnjih tednih se namreč vrstijo novice, ki nakazujejo na prve znake preobrata v krizi območja evra oziroma na stabilizacijo razmer. Sam predsednik ECB Mario Draghi je nedavno ocenil, da so se najtemnejši oblaki nad območjem evra razkadili.
Izboljšale so se predvsem razmere na finančnih trgih, saj se je zmanjšal pritisk na ranljive članice območja evra, sprostili pa so se tudi medbančni trgi. Manjša zaostritev na finančnih trgih, ki je ta teden sledila povečani politični negotovosti v Španiji in Italiji, pa je dokaz, da položaj ostaja negotov.
Kažejo se tudi prvi znaki stabilizacije gospodarskih razmer, čeprav se te še vedno močno razlikujejo po državah. Medtem ko se zdi, da je Nemčija že iz krajšega obdobja šibkosti, pa so razmere kljub prvim pozitivnim znakom manj spodbudne v ranljivih članicah in Franciji.
V drugi polovici leta pričakujejo rast gospodarstva v evroobmočju
ECB pričakuje, da bo gospodarstvo v območju evra začelo beležiti rast v drugi polovici leta. V Frankfurtu naj bi si ob dejstvu, da se je letna inflacija januarja umirila na dva odstotka, s trenutnim mrtvim tekom pustili manevrski prostor za ukrepanje ob morebitnih negativnih presenečenjih.
Pričakovati je, da bo Draghi na novinarski konferenci opozoril, da so razmere še vedno negotove in da so znaki okrevanja še krhki. Zato bo najverjetneje članice območja evra spet pozval, naj ne popuščajo v svoji reformni vnemi.
Novinarsko konferenco bi utegnila zaznamovati tudi vprašanja o krepitvi tečaja evra v zadnjih tednih in opozorila pred nevarnostjo valutnih vojn.
ECB po pravilu ne komentira tečaja evra in tudi tokrat ga Draghi najverjetneje ne bo. ECB običajno niti ne ukrepa na valutnem trgu, to bi lahko storila le, če bi tečaj evra resno ogrozil cenovno stabilnost ali gospodarstvo. Analitiki menijo, da trenutni tečaj še ni tak.
