Ravne na Koroškem.V ekspertno komisijo, ki naj bi pregledala poslovanje ravenskega Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (ZKŠTM), je župan Tomaž Rožen imenoval tudi direktorico občinske uprave in predstavnico revizijske hiše Loris, ki pa za občino tudi sicer opravlja revizije in je za to tudi plačana. Prav to pa ljudi najbolj jezi. Nekateri so se slikovito izrazili, da je to tako, kot bi psu naročili, naj varuje klobaso.
Kritičen je tudi Aleksander Jug, eden od neizbranih kandidatov za direktorja ZKŠTM. »Po mojem mnenju bi moralo poslovanje pregledati računsko sodišče, ki je za to tudi edino pristojno in neodvisno. Sicer pa, če bi župan prebral moj program dela, bi vedel, zakaj ima zavod izgubo in kako jo je mogoče odpraviti. Sploh pa je za sanacijo zavoda odgovoren direktor,« meni Jug. In dodaja, da ima sicer občina tudi nadzorni odbor, ki je najvišji organ, zadolžen za nadzor nad porabo javnega denarja. In po njegovem bi moral prav nadzorni odbor bdeti nad neracionalnim trošenjem in od zdaj že nekdanjega direktorja Aleksandra Kotnika, ki je zavod zapustil s takšnim minusom, zahtevati odgovornost. Še posebej pa bi se morali nadzorniki, po mnenju Juga, poglobiti v poslovanje hostla, ki ima na mesec, kot razkriva finančno poročilo, slabih 12.000 evrov prihodkov, izkoriščenost pa je mizerna, komaj šest- in ne 15-odstotna, kot javno prikazujejo.
Ekspertna komisija da, a strokovna in objektivna
Da je na Ravnah zelo narobe predvsem to, da so kandidata za mesto direktorja zavoda želeli izbrati glede na politično pripadnost, strokovnost pa so povsem zanemarili, menijo tudi drugi. Bojan Pogorevc, prav tako eden od prijavljenih kandidatov, nam na vprašanje, ali se bo nemara na ponovljen razpis prijavil znova, ni znal odgovoriti. »Ta trenutek tega še ne vem. Sicer pa je zakon jasen. Če ni utemeljenega razloga za ponovitev razpisa in smo prijavljeni takšni, ki razpisnim pogojem ustrezamo, je prav, da bi kandidata izbirali med že obstoječimi kandidati,« je dejal. S vprašanji pa smo se obrnili tudi na računsko sodišče. Kot nam je pojasnil Tomaž Vesel, vrhovni državni revizor, je bilo zadnje revizijsko poročilo za Občino Ravne izdano marca 2006, prorevizijsko pa julija istega leta. »V oddelku za revizije negospodarskih javnih služb in društev smo preverili, če je prispela v zadnjem času kakšna pobuda za omenjenega revidiranca, a smo ugotovili, da ne. Glede ekspertne komisije pa menimo, da gre za eno od oblik uresničevanja ustanoviteljskih pravic občine, ki se izkazujejo tudi prek nadzora nad poslovanjem zavoda,« meni Vesel. Poudarja še, da lahko občina svoje pravice in nadzorne funkcije uresničuje prek članov sveta zavoda. »Vključevanje ekspertov in uslužbencev občine v povezavi s člani sveta zavoda je torej le ena od oblik delovanja. Seveda pa je treba oblikovanju tovrstnih skupin nameniti veliko pozornosti, da gre za strokovno podkovane in objektivno imenovane člane komisije,« opozarja Vesel. O tem, da bo ocena objektivna, pa ravno zaradi velike prepletenosti med občino in revizijsko hišo, ki jo občina plačuje, mnogi dvomijo. Kakor koli že, Rožen je zatrdil, da bo z ugotovitvami ekspertne komisije seznanil tudi javnost. In to najkasneje do konca februarja, ko bodo svetniki proračun dobili v drugo branje. Kot je še dejal, ima občina težko nalogo, da bo iz proračuna poleg 120.000 evrov za sanacijo superzavoda, kot ga mnogi imenujejo, zagotovila še dodatnih 100.000.
