»Raziskave nekaterih domnevno starejših pustnih obredij so pokazale zelo davna izhodišča, vsekakor še v predkrščanskih obdobjih. Navsezadnje je tudi šemljenje ena najstarejših dejavnosti človeka, ki pa ni bilo nujno vedno povezano s tem, kar danes imenujemo pust ali karneval, ampak je človek s pomočjo maske uresničeval tudi druge gospodarske, družbene in duhovne potrebe ter dejavnosti, denimo lov,« razlaga prof. dr. Janez Bogataj z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Beseda pust je sicer najverjetneje nastala iz besede »mesopust«, dobesednega prevoda italijanskega carneleva (»opustiti meso«), navezuje pa se na čas pred štiridesetdnevnim postom. Predkrščanske tradicije, ki so jih povzeli Rimljani, so se pri nas ohranile vse do danes – nekatere bolj, druge manj spremenjene.

»Posamezna pustna obredja,« razlaga dr. Bogataj, »so bila omejena na konkretne vasi, trge in mesta, tudi na nekatera območja, denimo doline in pokrajine. Do medsebojnega prepletanja je začelo prihajati zlasti po drugi svetovni vojni, ko so nekatere, ali pa celo kar vse, pustne tradicije postale ljubiteljsko razumljena vsebina turističnih vsebin in atrakcij.« Tako danes posamezne regionalne pustne skupine nastopajo po Sloveniji in v tujini tudi zunaj pustnega obdobja dobivajo popolnoma nove funkcije. Takšen primer so brkinski škoromati v sprevodu dedka Mraza.

Poroka z borom, Ta pijan in Ta bršljanov ter Uršula

Za primer oživljene tradicije velja laufarija v Cerknem, ki naj bi izvirala iz poganskih časov. Od prve nedelje v letu do pustne oziroma debele nedelje se na ulicah pojavljajo laufarji z značilnimi imeni: Ta pijan, Ta pijana, Ta bršljanov. Glavni lik v laufariji je Pust, ki ga na pustno nedeljo na glavnem trgu v narečno brani obtožnici obsodijo na »smrt z botam«. Vsak laufar nosi larfo, masko, ki skupaj z obleko in obnašanjem predstavlja lik, ki lahko simbolizira določene človeške napake ali značaj. Laufarji so zadolženi tudi za to, da s plesom poskrbijo za dobro letino oziroma, kot se glasi tradicionalna laufarska želja kmetom, »debelo repo«.

Borovo gostüvanje, značilno za Prekmurje, se je tradicionalno zgodilo takrat, ko se v predpustnem času ali ženitvenih dneh, to je od božiča do pepelnice, ni nihče v vasi poročil. Gre za poroko z borom, množično prireditev, na kateri sodeluje vsa vas, in je hkrati spektakularna oblika ljudske igre s pripravljenimi besedili in natančno določenimi vlogami likov. Od leta 1921 do danes je bilo v Sloveniji zabeleženih okoli 145 borovih gostüvanj. Šego, ki se je razvila v turistično prireditev, si boste letos med drugim lahko ogledali v Bodoncih.

Na karneval se lahko odpravite tudi v Cerknico. Vendar bodite previdni: oblast v mestu v času pusta po običaju prevzamejo Butalci v koaliciji s čarovnicami, ki posebej za to priložnost priletijo z bližnje gore Slivnice, in drugimi maskami. Poleg gostujočih skupin v sprevodu vsako leto nastopijo tradicionalne skupine polhov, žab, netopirjev, praljudi, hudičev in čarovnic, posebno priljubljena lika cerkniškega pusta pa sta velikanska čarovniška pramati Uršula in povodni mož Jezerko.

Letos boste v Cerknici lahko »žagali babo« (kar je bila zvijača, s pomočjo katere so se mame za nekaj ur znebile nemirnih otrok), pospremili otroke na otroško maškarado, sodelovali v pustnem sprevodu in na pepelnično sredo pusta še pokopali.

Vas še vedno zanima, kaj so škoromati, ki smo jih omenjali na začetku članka? Najstarejši zapis o škoromatu najdemo že v prvi polovici 14. stoletja v furlanskem Čedadu, kjer je leta 1340 mestni magistrat objavil prepoved, po kateri se brez dovoljenja gestalda in mestnega sveta nihče ni smel pokazati na ulicah »in habiu scaramatte«, tj. v obleki škoromata. Obstaja več likov škoromatov, škoromate iz Podgrada pa boste letos lahko videli na tradicionalni poberiji po Podgradu (2. februarja), v Ljubljani (9. februarja) in v Ilirski Bistrici (10. februarja).

Letos mistični Ptuj

Kdaj ste nazadnje obiskali kurentovanje na Ptuju? Največja kulturno-etnografska prireditev v Sloveniji vsako leto privabi več kot 100.000 obiskovalcev, že 53. prireditev po vrsti letos poteka pod sloganom Prebudi mistično v sebi, med drugim pa bo zaznamovala 140. obletnico prvega mestnega sprevoda na Ptuju. Kot vsako leto bo umetniško dogajanje obarvala tudi mednarodna likovna prireditev Ex tempore Karneval 2013.

Karnevalsko vzdušje po Evropi

Poleg večno priljubljenih Benetk, kamor se Slovenci po besedah Miša Mrvaljevića iz turistične agencije Kompas še vedno najraje odpravimo, vas v naši neposredni bližini pričakuje tudi reški karneval. Na karnevalu, ki bo po besedah organizatorjev zaradi jubilejne tridesete obletnice še posebno zanimiv, si boste v družbi več kot pol milijona pričakovanih obiskovalcev (reški festival velja za tretjega največjega na svetu!) lahko ogledali tekmovanje za kraljico karnevala, se udeležili deskanja na snegu v maskah, občudovali parado zamaskiranih avtomobilov, tekli na maratonu maškar in se zavrteli na dobrodelnem plesu.

Če vam bo letošnje sovpadanje pustnega vikenda in petkovega dela prostega dne omogočilo nekajdnevni potep po Evropi, je ena od možnih izbir tudi Belgija. Tamkajšnji karneval v Binchu je Unesco uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine: vrhunec festivala, ki ohranja tradicijo iz 14. stoletja, je prihod tako imenovanih Gillesov, ki, opremljeni z voščenimi maskami, s palicami odganjajo zle duhove in med – včasih pa tudi v – občinstvo mečejo pomaranče. Nekoliko manj boleče spomine boste najverjetneje odnesli s karnevala v Nici, kjer za konec slovesnosti občinstvo in sodelujoči v sprevodu uprizorijo bitko z vejami mimoze. Za tiste, ki bolj uživate ob mirnem opazovanju sprevoda, je prava izbira festival v švicarskem Baslu, kjer si boste ob glasni spremljavi godbe na pihala lahko ogledali tudi največjo razstavo lantern na svetu.

Če karneval v Riu de Janeiru ostaja vaša neizpolnjena želja, vam poznavalci priporočajo nekoliko dostopnejši Santa Cruz de Tenerife, kjer se boste po zagotovilih organizatorjev »imeli sumljivo dobro«. V primeru, da vam uspe preživeti do konca festivala, ga lahko skupaj z domačini za eno leto končate s simbolnim pokopom sardine.