Bila bi zavidanja vredna smrt – poslovil bi se s kitaro v roki. A za to še ni bil čas. Kljub zdravnikovim napovedim o manj kot šestih tednih preostanka življenja se ga matilda očitno boji ter izogiba po dolgem in počez. Zdaj je naredil samostojno kariero.

Za to smo lahko vsi hvaležni. Slash, kitarska rokenrol ikona, ki je s svojim igranjem, pojavnostjo in predanostjo glasbi prepričal vse, od Raya Charlesa, Michaela Jacksona, Ozzyja Osbourna, Alicea Cooperja do Rolling Stones, Aerosmith in Motörhead, ima svetu še veliko povedati. Že kot 15-letni mulec sem ga videl na koncertu s skupino Velvet Revolver v Ljubljani. Kar dobro za prvi obisk tuje skupine. Sploh se ne spomnim, ali so igrali dobro ali ne. Bilo mi je vseeno, videl in podoživel sem vse, kar sem hotel. Bilo je vse in še več: kitare gibson, marshalli, očala, cilinder, skodrani lasje in cigarete. To je bilo nekaj povsem nepredstavljivega. VR so s takrat z grammyjem nagrajenim albumom Contraband napolnili Križanke in oboževalci so imeli priložnost videti prenovljene »ostanke« nekdaj najpopularnejše skupine na svetu, s katero se je vse začelo: Guns n' Roses (GNR).

Metal v čisti obliki

Slash, z rojstnim imenom Saul Hudson, se je rodil sredi šestdesetih v Angliji. Odraščal je v mestu Stoke-on-Trent, od koder prihajajo Motörhead – nedavni obiskovalci v Ljubljani. Rodil se je afroameriški materi in angleškemu belopoltemu očetu; kasneje so se preselili v Los Angeles. To, da je »mešanček«, mu v svetu nikoli ni predstavljalo velikih težav. Bolj kot tam mu je rasna pripadnost delala težavo znotraj GNR. »Frontman« Axl W. Rose v pesmi One in a million (1988) izreče besedo »črnuh«. Čeprav ni bila uperjena proti Slashu ali vsem temnopoltim, je kitarista užalila in negativno vplivala na samo podobo tako imenovanega najnevarnejšega benda na svetu.

Starša sta bila zaradi svojih umetniških korenin kriva, da je Slash od rojstva odraščal s klasično rock glasbo. Ta je bila vanj tako vpeta, da se v najstniških letih ni podredil takrat najpopularnejši LA »glam metal sceni«, ki je bila, bolj kot kaj drugega, muha enodnevnica. Skodrani kitarist je šel celo na avdicijo za solo kitarista Poison. Ti ga niso sprejeli, ker ni bil naličen in je bil videti »drugače«. Gunsi so izstopali! Črna majica, očala in kavbojke so jim kljub kičastemu oblačenju v 80. letih prejšnjega stoletja najbolj sedli.

Zgodba o Slashu je zgodba o Gunsih – eno brez drugega ne gre. Bili so tolpa, ki je živela, seksala, se drogirala in najpomembneje igrala glasbo skupaj. Vse to je naredilo album Appetite for distruction (AFD) leta 1987, enega iskrenejših in najbolj prodajanih prvencev v zgodovini glasbe. Surovost zvoka inštrumentov, visoko, hripavo petje o seksu, drogah, ljubezni, nasilju ter agresivni bluesrockovski kitarski rifi in solaže milo povzamejo energičnost in intenziteto, ki ju je skupina »pocestnikov« interpretirala in izrazila skozi svoje pesmi. Med pesmimi zagotovo izstopajo Welcome to the jungle, Paradice city in Sweet child'o mine, ki jo je Slash zaradi njene ljubezenskobaladne narave vse življenje sovražil. Ironija, saj je skladba postala blagovna znamka GNR in Slasha. Bil je eden redkih, ki so takrat uporabljali zdaj najpopularnejšo kitaro na svetu gibson les paul. Slash je bil kot mlajši Joe Perry iz Aerosmith – videz, igranje, hoja po robu.

Vnaprej obsojeni na razpad

Kakor koli se sliši, Gunsi so bili prehitro preveč uspešni. Že na začetku so bili obsojeni na razpad. AFD in GNR Lies je nasledil dvojni album Use Your Illusion (UYI), ki se je nemudoma izkazal za svetovni hit. Istoimenska svetovna turneja je bila z dvema letoma in pol stadionskih koncertov takratna najdaljša v zgodovini glasbe. UYI je album, ki je obrodil hite, kot so Estranged, Don't cry, Civil war, You could be mine in November rain, ter Gunse popeljal do najvišje točke. A uspeh je terjal svojo ceno. Uspešnejši je bil bend, bolj so bili dekadentni. Droge, alkohol in Gunsi – slaba kombinacija. Počasi so razpadali. Notranji nemiri so se začeli zaradi »avtoritarnega« obnašanja pevca Rosa. To je slej ko prej pripeljalo do odhoda Slasha, Duffa in Izzyja.

Ker je bil Slash vedno eno z glasbo, je osnoval novo s skupino Slash's Snakepit (SS), ki je s sabo prinesla eno temačnejših obdobij njegovega življenja. Droge in slaba dogovarjanja so ustvarili propadajočo silo. Enako kot pri prejšnji skupini so tudi to zaznamovali odlična glasba (album It's five o'clock somewhere) in notranja razhajanja. Skupina je razpadla in se ponovno združila leta 2000, takrat v drugačni postavi in z novim albumom Ain't life grand. SS velja za enega boljših glasbenih projektov, pri katerih je Slash kdaj sodeloval. Čeprav v uspehu nikoli niso prišli do stopnje Gunsov, glasba govori drugače. Tu je moč Slashevega telesa, zaradi 20-letne zlorabe drog in alkohola, počasi začela slabeti in ni mogel več pravilno igrati kitare. Dokončno je prenehal plesati z »gospodom Brownstonom«.

Slash in frontmani

Velvet Revolver se je sprva izkazal za glasbeno uspešen in dobičkonosen projekt. Z grammyjem nagrajena hardrock pesem Slither je postala simbol stare šole rokenrola v novem obdobju in smernicah te »hudičeve« glasbe. A »frontmanov sindrom« Scotta Weilanda ni dopuščal, da bi skupina po albumu Libertad iz leta 2007 mirno nadaljevala v svojem slogu.

Slasheva soproga in dva otroka so mu očitno pokazali, da mora vajeti vzeti v svoje roke, za sabo pustiti GNR, SS in nadaljevati s tistim, kar zna bolje od vseh – uživati v igranju rock kitare. Leta 2010 je izdal prvi samostojni album z naslovom Slash. Namesto da bi naredil inštrumentalnega, je k sodelovanju raje povabil 12 drugih pevcev. Očitno se je odločil soočiti s strahovi. Album je zaradi različnosti žanrov in pevcev, kot so Lemmy Kilmister, Ozzy Osbourne, Alice Cooper, Fergie, Kid Rock Myles Kennedy, nemudoma postal svetovni hit. Temu je lani sledil še Apocalyptic love, ki ga je posnel s skupino The Conspirators, v celoti pa ga je odpel Kennedy iz skupine Alterbridge. V okviru tega poteka svetovna turneja, ki se bo na naš kulturni praznik ustavila tudi v Ljubljani.

Kje je torej Slashevo mesto? Vse, česar se je lotil, se je v neki meri pokazalo za uspešno. Zdaj se zdi, da je prvič v njegovem življenju vse tako, kot si je zamislil sam. Nastopa v skupini, kjer ni časa in prostora za ego. Kjer so glasbena umetnost, sodelovanje in uspešnost prvič v simbiozi. Človek ima tudi svojo videoigrico, za božjo voljo! Že dve leti ne kadi. Ni slabo za nekoga, ki je bil že večkrat razglašen za mrtvega. Zdi se mi, da bom na koncert odšel ravno tako brezskrbno in poln vznemirjenja kot leta 2005. Slash je dokazal, da je glasba prava pot. Lepa popotnica in vzor za vse mlade glasbenike, ki so kdaj hoteli prenehati s svojim delovanjem.