Ko je delodajalec prejel predplačilo, je z delavci sklenil pogodbo o zaposlitvi, vendar pa delavci praviloma nato z delom niso pričeli, jih večinoma ni prijavil v obvezno zavarovanje in napotil na zdravstveni pregled ter niso opravili usposabljanja s področja varnosti pri delu. Na podlagi doslej pridobljenih podatkov je bilo na ta način oškodovanih več kot 30 delavcev, ugotavljajo na inšpektoratu za delo.

Pri obravnavanju primera se je inšpektorat med drugim povezal z Zavodom RS za zaposlovanje in Policijo. Zavod je odstranil razpise prostih delovnih mest pri delodajalcu in k njemu ni več napotoval kandidatov. Enako je zavod ravnal, ko je zakoniti zastopnik ustanovil novo družbo, s katero je želel nadaljevati sporno početje.

V okviru inšpekcijskega nadzora so bile ugotovljene kršitve v zvezi z zaposlovanjem na črno, nezakonito odjavo iz socialnih zavarovanj (za tiste delavce, ki so bili prijavljeni v le-ta) in kršitve v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi. »V zvezi s temi je bilo ugotovljeno, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso bile izražene v pisni obliki, niso bile obrazložene, delavci niso bili opozorjeni na pravno varstvo in na pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot to določa 86. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ravno tako odpovedi pogodb o zaposlitvi niso bile vročene osebno oziroma po pravilih pravdnega postopka delavcem kot to določa 87. člen ZDR, delavcem pa ni bila omogočena pravica do minimalnega odpovednega roka, ki ga določa 92. člen ZDR,« pojasnjuje Rančigaj.

Delodajalec je po njegovih pojasnilih kršil tudi sedmo točko 38. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa da mora delodajalec ugotoviti usposabljanje delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu v njihovem delovnem okolju in brezplačno. Določilo pete točke 26. člena ZDR pa določa, da zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Glede na navedeno so bili v postopku zbrani dokazi, ki so dali podlago za ugotovitev, da pravna oseba in njena odgovorna oseba nista ravnali v skladu s predpisi, ki določajo pravice zaposlenih po delovnopravni zakonodaji, ravno tako sta ravnali v nasprotju s predpisi, ki prepovedujejo zaposlovanje na črno, zaradi česar obstaja utemeljen sum, da so bila storjena kazniva dejanja po določbah 196., 199. in 202. člena Kazenskega zakonika RS. Inšpektor je zato podal kazensko ovadbo, policija pa je zadevo objavila v medijih, predvsem kot poziv morebitnim še neznanim oškodovancem, da podajo prijavo.

Inšpektorat na podlagi tega konkretnega primera poziva vse kandidate, ki se prijavljajo na razpise prostih delovnih mest, naj bodo pozorni na morebitne poskuse delodajalcev, da prevalijo stroške predhodnega zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno delo na kandidate oziroma delavce, saj mora le-te na lastne stroške zagotoviti delodajalec. »O poskusu tovrstnega ravnanja svetujemo, da se oškodovanci zaradi morebitne goljufije in kršenja delovnopravnih predpisov s prijavo obrnejo na Inšpektorat RS za delo in Policijo, hkrati pa o tovrstnem početju obvestijo tudi Zavod RS za zaposlovanje,« še svetuje glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj.