Mnogi radi dajejo za zgled naselje Pušča v Pomurju, čeprav tudi tam nekateri še vedno živijo podobno kot Romi v Brezju. A večina se vendarle trudi zaživeti bolje. In ji tudi uspeva. Predvsem zato, ker jim je že od vsega začetka jasno, kot pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, da so za svojo prihodnost odgovorni le oni sami in da se zavedajo ne le pravic, ampak predvsem svojih dolžnosti. Tudi v romskem naselju Hudeje v občini Trebnje se stvari v zadnjih letih obračajo na bolje. Občina je z denarjem, ki ga je pridobila na razpisih, uredila kanalizacijo, napeljala elektriko, vodovod, zgradila cesto in pločnik, za del objektov pridobila gradbeno dovoljenje in se lotila legalizacije še preostalega dela naselja. S tem je Romom omogočila osnovne bivalne pogoje, zdaj so na potezi oni, da pokažejo razumevanje svojega dela odgovornosti.
Novomeško Brezje pa je svetlobna leta daleč. Poskusi občine, da bi naselje legalizirala, (še) niso pripeljali nikamor, tudi zaradi nasprotovanja civilne iniciative pod vodstvom Silva Mesojedca, ki že dolgo opozarja, da se je naselje razširilo čez vse razumne in obvladljive meje. »Varnosti ne bo, dokler ne bodo urejene bivalne razmere, zaposlovanje, šolanje. Do takrat bo policija lahko zgolj gasila razmere,« pravi Peter Jeraša z generalne policijske uprave. A pravega dialoga med Romi in Neromi ni. Težko je reči, kdo je za to kriv, najbrž vsak malo. Kot se je slikovito izrazil Rudaš: »Na Dolenjskem se dialog vzpostavi le, ko pride do konflikta, ki se zgodi prav zaradi pomanjkanja dialoga.« Rešitev je v skupnih korakih k istemu cilju, dodaja novomeški podjetnik iz romskih vrst, nekoč aktiven romski in lokalni politik Bojan Tudija. Spremembe so nujne, in to najprej v glavah obeh strani. Dokler pa bo stanje takšno, kot je danes, bo na številki Brezje 12 in na Centru za socialno delo še vedno prijavljenih na stotine Romov. In Sandiji, Marki, Bojani, ki bodo želeli izobrazbo in službo, bodo v očeh večine Romov še vedno čudni, drugačni in izobčeni.
