Za kaznivo dejanje razpečevanja pa predlaga najvišjo kazen najmanj osmih let zapora, kot sicer po obstoječih evropskih pravilih že velja za kaznivo dejanje proizvodnje.
S predlaganimi ukrepi želi komisija tudi okrepiti čezmejno preiskovanje in članice unije zavezati, da nacionalnim analitskim centrom za bankovce in kovance zagotovijo možnost analize ponaredkov evra med sodnim postopkom za namene odkrivanja novih ponaredkov evra v obtoku.
Vrednost vseh evrskih bankovcev v svetovnem obtoku je skoraj 913 milijard evrov, kovancev pa približno 16 milijard evrov. Po zadnjih podatkih Evropske centralne banke so tarča ponarejevalcev najpogosteje bankovci za 20 in 50 evrov.
Skoraj vse - 97,5 odstotka ponaredkov, zaseženih v drugi polovici leta 2012, so odkrili v članicah območja evra. Le približno dva odstotka ponaredkov so odkrili v drugih članicah unije, drugod po svetu pa le 0,5 odstotka ponaredkov.
Komisarska za pravosodje Viviane Reding je ob tem opozorila, da pristnost evrov ni samoumevna, in zatrdila, da bodo sprejeli vse ukrepe, potrebne za zaščito evra, druge najpomembnejše denarne valute na svetu. "Krivci ne smejo uiti kazni - zdaj je čas, da zapolnimo pravne praznine in tako ustavimo ponarejanje po vsej EU," je poudarila.
Komisar za davke, carinsko unijo, revizijski nadzor in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta pa je k temu dodal, da je valuta, ki jo deli 17 držav in 330 milijonov ljudi, privlačna tarča storilcev kaznivih dejanj, zato je treba zagotoviti, da se zločin ne bo izplačal.
