Predlog zakona je po navedbah ministrstva od 30. oktobra lani objavljen na portalu e-demokracija, v razpravo o spremembah pa so še posebej vključeni ravnatelji gimnazij, srednjih poklicnih in strokovnih šol. Predlog sicer med drugim določa novi nalogi splošnih in strokovnih gimnazij, ki sta poleg obstoječih še izobraževanje za trajnostni razvoj, podjetništvo, inovativnost in ustvarjalnost ter usposabljanje za vseživljenjsko učenje.
Spremembe predvidevajo tudi bolj natančno opredelitev nadarjenih dijakov in njihovega izobraževanja ter dijakov tujcev, pogojem za vpis na izobraževalne programe pa predlog sprememb dodaja tudi starost.
S spremembami 13. člena zakona ministru dajejo podlago, da v času vpisnega postopka glede na število prijavljenih kandidatov naknadno spremeni obseg razpisanih mest. Pri tem mora upoštevati tudi izkazane potrebe lokalnega okolja, materialne in kadrovske pogoje šole ter predviden finančni okvir, je zapisano v obrazložitvi sprememb.
Poleg tega je določeno, da lahko dijak letnik v času rednega izobraževanja ponavlja le enkrat, določene pa so tudi izjeme. Predlagane so tudi spremembe, ki omejujejo pravico do rednega izobraževanja po že zaključenem izobraževanju za pridobitev srednje splošne ali srednje strokovne izobrazbe. Tudi v maturitetnem tečaju se lahko dijak redno izobražuje le enkrat, s takšno rešitvijo pa želi zakonodajalec omejiti fiktivne vpise, je zapisano v obrazložitvi sprememb. Poleg tega ima glede na predlog zakona dijak le enkrat pravico prestopiti v drug izobraževalni program.
Predlagana dopolnitev 11. člena zakona omogoča vpis izjemno glasbeno in plesno nadarjenih učencev osnovne šole v izobraževalni program Umetniška gimnazija, glasbena in plesna smer še pred zaključkom osnovne šole.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme le, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis. Prej so takšnega dijaka šole lahko sprejele ne glede na siceršnja merila za izbiro ob omejitvi vpisa.
Predlog sprememb določa tudi izdelavo vzgojnega načrta in imenovanje komisije za kakovost, ki spremlja in ugotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Kot so pojasnili na ministrstvu, je vzgojni načrt področje sodelovanja med starši, učitelji, učenci in dijaki.
Ob tem na ministrstvu zavračajo očitke, da vlada zaradi političnih preferenc in kalkulacij visokih uradnikov ministrstva reorganizira šole ali celo ukinja programe, ki temeljijo na pridobivanju znanj in veščin s področja podjetniških vsebin v kurikulu.
"Novela zakona o gimnazijah in drugi zakoni vsebujejo tudi cilj, kot je razvijanje podjetnosti in podjetništva," so poudarili in spomnili na nedavno objavljen razpis za vpis v srednješolske programe za prihodnje šolsko leto, v katerem je razpisanih več mest kot lani, čeprav je število devetošolcev nižje. S tem ministrstvo bodočim dijakom daje veliko več izbire, hkrati pa razpis namenja največ pozornosti poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, so še navedli.
