Od tistega trenutka dalje se je premierjeva pot začela strmo vzpenjati navzgor, tja med same politične zvezde. Dačić namreč ni zardel, ni umaknil pogleda, ni užaljeno zarjovel, ampak je diskretno, a več kot očitno, z nasmeškom pogledal naravnost v ponujeni mu prizor. S tem je Dačić pokazal, da je pravi dedec, ne pa nekakšen zlagani moralnež, ki si na stranišču ogleduje pornografske revije, v javnosti pa se zgraža nad nespodobno oblečenimi mladenkami. Pokazal je tudi, da gre za politika, ki strumno in z nasmehom gleda v oči oziroma nekoliko nižje velikim izzivom sodobnega sveta. Tisti, ki so o Dačiću mislili, da je samo še eden izmed vzvišenih politikov, so morali svoje stališče korenito spremeniti, saj je premier pokazal, da je človek ljudstva, ki se zna veseliti malih daril življenja.

Slišati je bilo očitke, da je v tem primeru zatajilo Dačićevo osebno varovanje in da so bili s to provokacijo tujih sovražnih sil, kosovskih Albancev, ali morda opozicije ogroženi premier osebno in nacionalni interesi države. Toda nič od tega ne drži. Dačić je dogovore za ta intervju z domnevno novinarko izpeljal sam in ne prek PR-službe ali kakšne ostarele tajnice tik pred upokojitvijo, zato mu nobena sovražna sila ni mogla ničesar podtakniti. V maniri dolgoletnega izkušenega prvega policista Srbije je zdržal napad mednožne gole resnice in v intervjuju ni izdal niti ene državne skrivnosti; ne tega, da mnoge njegove ministre in njega osebno sumijo sodelovanja z narkošefom Darkom Šarićem, ne da je kot najljubši Miloševićev človek igral vlogo Goebbelsa, ne da je v resnici že prodal Kosovo, samo da se še ni dogovoril za ceno. Popolno samoobvladovanje v trenutkih blagega šoka ni ušlo niti amaterski novinarki, ki je javnosti vzhičeno sporočila: »Po tistem, s čimer je bil soočen in na kakšen način je reagiral, lahko rečem, da je premier fantastičen, močan, trden, neomajen, pravi človek za vodenje Srbije!« Hkrati je Dačić naredil izjemno promocijo Srbije, saj si je posnetek intervjuja in njegovega zagonetnega nasmeška na Youtubu ogledalo 6 milijonov radovednežev, s čimer je zasenčil slovenskega kolega Janšo z njegovimi letečimi sloni, Dupleškimi novicami in izjavo, da je passat veliko dražji avto od volva. Spletla pa se je še ena trdna vez med politiko in narodom. Manekenka-novinarka Branka Knežević, čeprav mati samohranilka, je zavrnila honorar za novinarski prispevek, vreden Pulitzerjeve nagrade. Bilo ji je v čast in ponos tako plodno in odkrito sodelovati s premierjem. Dačić pa je ljudstvo očaral z odločitvijo, da bo predvajanje intervjuja prepovedal. Pa ne zaradi sebe, ampak zato, da bi zaščitil dobro ime novinarke brez hlačk. Kapo dol pred politikom novega kova. Ta bo še daleč pririnil.