Mladenka, ki se z umetnostnim drsanjem ukvarja tako dolgo, da je pravzaprav že skoraj pozabila, kdaj se je z njim začela ukvarjati, trdi, da si življenja brez drsalk sploh ne more več predstavljati. Sicer priznava, da ji ob številnih odrekanjih ter vzponih in padcih v preteklosti ni bilo najlažje, vendar je bila motivacija vselej močnejša. »Seveda pride do krize, ko začneš razmišljati, kaj mi je tega treba, a pridejo tudi dnevi, ko ti gre vse od rok in si deležen številnih pohval. Takrat uvidiš, da ti umetnostno drsanje daje neko veselje in brez njega sploh ne veš, kaj bi pravzaprav počel. Takrat se še dodatno potrudiš in prebrodiš težave,« pove Grmova, ki se je z manjšo krizo spopadala še ne tako dolgo nazaj, a je v drsanju znova našla veselje in v njem uživa kot že dolgo ne.

»Letos mi je zares super, saj sem se začela udeleževati večjega števila tekmovanj. Pred tem sem imela neki odpor, saj sem na treningu naredila vse prav, na tekmi pa mi tega nikakor ni uspelo realizirati. To je psihično zelo izčrpavajoče. A v letošnji sezoni je drugače in moram priznati, da prav uživam,« pravi 21-letnica, ki obenem priznava, da umetnostno drsanje vsaj pri nas ni šport, s katerim bi se dalo zaslužiti, še posebno dandanes, ko primanjkuje denarja na vseh področjih.

»Letos mi je zelo pomagala zveza, ki mi je namenila nekaj več denarja, zaradi česar sem se lahko udeležila tudi tritedenskih priprav v Angliji. Vseeno sem morala nekaj denarja prispevati tudi iz lastnega žepa. Treba se je namreč zavedati, da so priprave, ki potekajo v tujini in kjer so ti na voljo tuji trenerji, zelo drage,« obrazloži Celjanka, ki ima to srečo, da ji občasno finančno pomagajo starši, v veliko pomoč pa ji je tudi olimpijska štipendija.

In medtem ko se lahko njeni športni kolegi zanesejo tudi na sponzorje, je to pri drsalcih le utopična želja. »Umetnostno drsanje je v Sloveniji tako nerazvito, da se sponzorji sploh ne zanimajo za nas. Na to si še pomisliti ne upam in se mi zdi nekaj popolnoma nemogočega.« Vseeno 21-letnici uspe trenirati dvakrat na dan, po zaslugi njene tete, ki je šivilja, pa ogromno privarčuje tudi pri oblekah. Cena teh lahko namreč znaša tudi okroglega tisočaka. Ob tekmovanjih in treningih, ki so zaradi olimpijskih iger prihodnje leto v Sočiju še toliko intenzivnejši in pogostejši, študentka fakultete za šport prav veliko časa zase nima. Najraje ga izkoristi za pijačo s prijatelji ali za sprehod, prav posebno sprostitev pa ji predstavlja izdelava zapestnic. »Ponavadi si dam glasbo na glas in jih izdelujem. V tem zelo uživam,« razkrije Grmova.

Strah, da bi se zaradi velikih naporov že kmalu nasitila ledene ploskve, je odveč. Če bi do tega le prišlo, pa se ji po mnenju njenega očeta obeta lepa kariera v smučarskih skokih. »Oče, ki je trener smučarskih skokov, se pogosto šali, da naj se zaradi dobrega odriva lotim kar skakanja. A šalo na stran, o tem za zdaj ne razmišljam.«