Medijsko najbolj razvpita je zadeva okoli Lancea Armstronga v ZDA, zanimiva je Rasmussenova zgodba na Danskem, sodni proces proti »ginekologu« Fuentesu v Madridu ali primer Vukičević na Norveškem. Slednji primer bi moral imeti vsaj tolikšen vpliv, kot ga ima na Norveškem, tudi v Sloveniji. Bistvo je, da niso na udaru starih vzorcev nedovoljene športne pomoči le športniki, pač pa tudi zdravniki, trenerji, svetovalci. Torej eksperti, ki s svojim znanjem omogočajo doping. In s tem tudi služijo.

Norveška organizacija za boj proti dopingu (Antidoping Norveška – ADN) je minuli teden končala primer Vukičević. V zaključnem sporočilu za javnost so zapisali, da znotraj zastaralnega roka, ki po predpisih Svetovne antidopinške agencije WADA traja osem let, niso našli zadev, ki bi bile v nasprotju z dopinškimi pravili. V sporočilu je Anstein Gjengedal, direktor ADN, ob tem izrecno zapisal, da niso našli nobenih dokazov, da bi šlo za manipulacijo vsebine elektronske pošte med Srdjanom Djordjevićem in norveškim trenerjem Petrom Vukičevićem, ki je bila tudi podlaga za afero in preiskavo.

»Mi ne verjamemo Vukičevićevim razlagam tega primera,« je pojasnil Anstein Gjengedal, upokojeni načelnik policije v Oslu. Kako resno so vzeli primer Vukičević, kaže tudi to, da so za pomoč najeli tudi upokojenega kriminalista, strokovnjaka za zaslišanja pri kriminalnih dejanjih. Pogovorili naj bi se s 40 ljudmi, pregledali so zdravstveno dokumentacijo in druge dokumente.

Norveška atletska zveza ni podaljšala pogodbe z trenerjem Petrom Vukičevićem. Brez dela je ostal tudi v klubu. Celo njegova hčerka Christina Vukičević se je odločila, da oče ne bo več njen trener, kar je bil sicer dolgotrajnejši proces tudi zaradi slabših rezultatov.

In kakšen vpliv je razkritje dopinškega svetovanja imelo na slovenski strani? Jani Dvoršak, vodja oddelka za boj proti dopingu (SLOADO), pravi, da s primerom ni seznanjen bolj, kot je pisalo v medijih. Priznal je, da je z njim v stik stopila norveška antidopinška organizacija (Antidoping Norveška – AND) in ga prosila za informacije, a naj bi pri tem tudi ostalo. Norvežani so prosili za kakršne koli informacije. Dvoršak je razkril, da so jim pomagali predvsem z navezavo stikov z Djordjevićem, drugih podatkov pa niso imeli, saj, kot se je izrazil, niti SLOADO kot samostojna organizacija še ni dokončno ustanovljena, niti nimajo arhiva z bazami podatkov, s čimer bi se lahko na ta način borili proti dopingu. »Ničesar drugega nismo storili,« priznava Jani Dvoršak, ki potoži, da je to zapleten primer. »Nismo imeli nobene informacije, na podlagi česa bi z razlogom lahko začeli uvedbo postopka. Na dodatne informacije z Norveške še čakamo. Proti dopingu se je zelo težko boriti,« pravi Dvoršak. Ob tem navrže mnenje, da je Norvežanom mnogo lažje. »Nimajo enake mentalitete kot v Sloveniji. Tam velja nična toleranca do dopinga in to je tudi v zavesti vseh ljudi. Zato je bilo tudi športnim organizacijam zelo enostavno prekiniti pogodbe. Mi na žalost v tem trenutku kot celotna družba ravnamo moralno neskladno. Zato tudi veliko pozornosti posvečamo osveščanju med športniki, da se zavedajo te hude nevarnosti goljufije v športu,« dodaja Dvoršak.

O primeru je v imenu Atletske zveze Slovenije (AZS) spregovoril direktor Boris Mikuž. »Atletska zveza Slovenije z norveške strani, torej njihove atletske zveze, o primeru ni obveščena, čeprav smo jih o tem dvakrat zaprosili. Edini odgovor njihovega direktorja zveze je bil, da mi bodo več povedali, ko se bomo srečali osebno. Razlogov ne vem, vse drugo sem razbral iz medijev. Mi kot AZS tako nimamo informacij, da bi sprožili postopke. Kot sem razumel, kaj so naredili na Norveškem, je to, da so prekinili sodelovanje s trenerjem zaradi neskladnosti z usmeritvijo njihovega načina dela. To so torej jasno in natančno povedali, verjetno imajo razloge, nam pa jih niso oziroma še niso razkrili. Tudi dr. Tadej Malovrh, predsednik antidopinške komisije pri AZS, mi je pretekli teden zatrdil, da ni dobil nobenih informacij z Norveške, se je pa angažiral v tej zadevi. Tudi mi se zavzemamo za ničelno toleranco do dopinga. Skrivnosti nimamo, brez podatkov pa ne moremo sprožati postopkov,« pravi Mikuž, ki ob tem pojasnjuje, da je AZS v lažjem položaju, saj trener Djordjević ni pogodbeno vezan na AZS. Že lani so namreč ustavili projekt sprinterske štafete. Djordjević je trener v AD Mass, ki ga vodi Albert Šoba. Skušali smo pridobiti njegovo izjavo, a se Šoba včeraj na naše klice ni odzval.