Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je prejšnji teden vnovič skušal prepričati župana občine Dobrova - Polhov Gradec Franca Setnikarja, da je gradnja velikega zadrževalnika Razori ključnega pomena za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec.

A župan pravi, da je stališče občinskega sveta enako, kot je bilo leta 2008, ko so dobrovsko-polhograjski občani na referendumu soglasno zavrnili protipoplavni načrt, ki je vključeval gradnjo treh zadrževalnikov na njenem območju. Z gradnjo zadrževalnikov bi namreč občani izgubili več hektarjev kmetijskih zemljišč.

Župan dvomi o pripravljalcih prostorskega načrta

Zato so se v popravljenem državnem prostorskem načrtu, ki ga je okoljsko ministrstvo predstavilo predlani, pripravljalci načrta toliko bolj osredotočili na ukrepe, ki jih je mogoče izvesti v Ljubljani. Tako so v dobrovsko-polhograjski občini črtali dva predvidena zadrževalnika – v manjših dimenzijah so ohranili le tistega v naselju Razori. A župan Setnikar je prepričan, da bi bilo mogoče vodo ob poplavah zadržati tudi brez tega zadrževalnika. »Predlagali smo, da se še enkrat preveri, kakšno bo stanje, če se očisti in izvede vse potrebne ukrepe na Malem grabnu in Gradaščici ter vseh njenih pritokih. Po ocenah nekaterih strokovnjakov v tem primeru zadrževalnik Razori ne bi bil potreben,« je povedal Setnikar.

Dodal je, da resno dvomijo o pripravljalcih državnega prostorskega načrta, če so bili v prvi fazi mišljeni trije zadrževalniki, zdaj pa le še eden – in še ta je pol manjši od sprva predvidenega.

Minister bo soočil vse strokovnjake

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam potrdili, da se bodo še ta teden za skupno mizo soočili vsi deležniki v tem projektu – izdelovalci projektov, predstavniki inštituta za vode, agencije za okolje, občine in ljubljanske fakultete za gradbeništvo – ter skušali še enkrat ugotoviti, ali je predlagana rešitev optimalna. Predhodno bodo tudi preučili, kaj pomeni ponovna vzpostavitev v preteklosti zgrajenih zadrževalnikov.

»Na sestanku želimo soočiti stališča in mnenja projektantov, izdelovalcev državnega prostorskega načrta in strokovnjakov s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, za katere župan trdi, da imajo drugačne strokovne argumente,« so pojasnili na ministrstvu.

Ljubljana ima največji škodni potencial

A hidrolog Rok Fazarinc, ki je pripravil optimizirano varianto z zmanjšanim zadrževalnikom Razori in povečanimi ureditvami skozi Ljubljano, je jasen: če želimo, da je Ljubljana popolnoma varna pred poplavami, je treba zadrževalnik Razori zgraditi.

»Urbana območja moramo varovati pred poplavami stoletnih vod. Čeprav je jasno, da je škodni potencial v Ljubljani daleč največji v Sloveniji, imajo posamezna ljubljanska območja danes zagotovljeno le dve- do petletno poplavno varnost. Območje Vrhovcev in Viča, ki je bilo pod vodo leta 2010, pa je varno pred poplavami s približno 20-letno povratno dobo,« je pojasnil Fazarinc.

Po njegovih besedah gradnja zadrževalnika Razori ne pomeni, da se ne bo nič postorilo na območju Ljubljane. »Ravno nasprotno. Največ se bo naredilo prav na območju ljubljanske mestne občine, kjer se bo Mali graben v celoti reguliral, šest kilometrov njegove struge pa se bo povečalo skorajda stoodstotno,« je poudaril.

Na vprašanje, kaj meni o strokovnjakih, ki trdijo, da se da tudi brez zadrževalnika Razori primerno zavarovati Ljubljano pred poplavami, je dejal, naj ti strokovnjaki najprej naredijo izračune in umestijo objekte v prostor. »Pred letom 2010 nihče ni verjel, da bo Ljubljana 'plavala'. Zdaj verjamejo. Če ne bomo izvedli omenjenih ukrepov, bo Ljubljana v povprečju 'plavala' vsakih pet let. In poplavljena bodo prav večja urbana območja,« je dodal hidrolog.