Nataša Bokal je ena tistih slovenskih smučark, ki ima kolajno s svetovnega prvenstva. Leta 1991 je bila še pod zastavo Jugoslavije druga v slalomu. Zdaj smučarsko znanje prenaša na otroke v enem od hrvaških klubov, spremlja pa tudi dogajanje v svetovnem pokalu. Od jutri naprej, ko se bo začelo svetovno prvenstvo v Schladmingu, bo pesti stiskala za slovenske smučarje in smučarke.

Precej se govori o tem, ali lahko Tina Maze osvoji pet kolajn. Kakšne možnosti ima?

Tina je v formi, zato ima za to veliko možnosti. Treba je vedeti, da so na svetovnih prvenstvih pogosta tudi presenečenja. Glede na Tinino smučanje in rezultate v tej sezoni obstaja velika verjetnost, da osvoji pet kolajn.

Verjetno poznate teren v Schladmingu. Bo Mazejevi ustrezal?

Vem, da so proge za tehnične discipline kar zahtevne, medtem ko za smuk ne vem. Če je bolj položen, igra pomembno vlogo oprema. A mislim, da ima Mazejeva tudi te zadeve zelo dobro urejene.

Kje vidite vire izjemne forme, ki jo Mazejeva kaže v tej sezoni?

Daleč najboljša poteza je bila, da je šla v svojo ekipo. Sledila so leta dobrega treninga. Ko ti gre enkrat na začetku sezone vse po željah, je veliko lažje. Tina je fizično in psihično tako močna, da nima konkurence.

V minulih letih so jo različne težav spravile s tira, letos o tem kljub natrpanemu urniku ni sledu.

Prišla je v zmagovalni tok, ko ji uspeva vse. Poleg tega je z leti dela na fizični ravni naredila ogromen korak naprej. Saj je tudi Tina utrujena, a če zmaguješ, lahko utrujenost precej bolje prenašaš kot, če si petdeseti.

Prav fizično pripravo Andrea Massi vseskozi poudarja. Je bilo na tem v slovenskem smučanju premalo poudarka?

Ne. Tudi sama sem imela dve leti svojo ekipo, zato vem, da je na takšen način lažje funkcionirati. Precej več lahko narediš, če si sam v ekipi, a je finančno to nemogoče izpeljati.

Zaledje slovenskega alpskega smučanja je šibko. V čem so problemi sistema?

Zaledja imamo načeloma kar dosti. S smučanjem se ukvarja manj otrok kot včasih, a ne moremo govoriti, da nimamo nikogar. Težava je v tem, da če že do 14., 15. leta nečesa ne dosežeš, starši nočejo več vlagati vate. Nato te vsi pozabijo. Nikakor nam ne uspe narediti preskoka iz evropskega pokala v svetovni pokal. To je morda malo povezano tudi s tem, da mislimo, da nismo dovolj dobri. Imamo precej mladinskih svetovnih prvakov, ki potem niso več uspešni.

Stroka teh tekmovalcev ne zna pripeljati med najboljše ali smo premalo potrpežljivi?

Vsega je po malo. Morda pa je več težav povezanih s stroko.

Potrebujemo boljše trenerje?

Že kar nekaj časa me ni v slovenskem smučanju, zato težko ocenjujem. Boljših od teh, ki jih imamo, trenutno nimamo. Nekje se očitno dela napaka. S tem, ali gre le za trenerje ali sistem, se morajo ukvarjati drugi ljudje. Če nekdo tekmovalca pripelje do kolajne na mladinskem svetovnem prvenstvu, je ta trener dober. Ko je treba narediti preskok, da bo ta tekmovalec dobre rezultate dosegal tudi v svetovnem pokalu, gre mogoče za to, da se prehitro zadovoljimo. Tina pa ni takšna. Hoče biti najboljša, zato je tam, kjer je, in upam, da bo tam še nekaj časa.

Verjetno lahko s strahom gledamo v prihodnost, ko ne bo več smučala.

V vsakem primeru lahko z zaskrbljenostjo gledamo v prihodnost slovenskega smučanja. A sem še vedno optimist. Zadaj imamo še nekaj dobrih fantov in deklet. Upam, da bo Tina še nekaj časa vztrajala in da se bo v tem času nekdo prebil v ospredje. Če zdaj pogledamo v svetovni pokal, ugotovimo, da tam ni veliko takšnih, ki niso smučali še takrat, ko sem še jaz tekmovala. Zelo malo nam je v svetovni pokal uspelo pripeljati mlajših tekmovalcev in tekmovalk.

Nekateri pravijo, da v zgodnjih najstniških letih trenerji smučarje preveč usmerjajo v tekmovanje in premalo v širino smučarskega znanja.

V teh letih je že treba tekmovati. Pri nas je še prej vse usmerjeno v tekmovalno smučanje. Ko začnejo otroci hoditi v šolo, začnejo tudi tekmovati. Mislim, da bi morali otroci veliko smučati, tudi na različnih podlagah, s čimer bi širili znanje. Tako se spet lahko vrnem na začetek: če si najboljši v svoji kategoriji, pomeni, da je finančni zalogaj nekoliko manjši. Zato mladi smučarji želijo čim prej priti med najboljše, da razbremenijo družino stroškov, ki niso majhni. Vse se vrti v začaranem krogu. Na začetku srednje šole dajo smučarji na tehtnico še to, ali je bolj pomembna šola. Tako se dogaja, da imamo vse manj smučarjev. Do 16. leta jih je še precej, potem jih vse več odneha.

Leta 1991 ste na svetovnem prvenstvu v slalomu osvojili srebrno kolajno. Se vam v teh dneh v misli prikrade tista tekma?

Tega je že dolgo... To je bil eden lepših dni v moji karieri. Po prvi progi ni kazalo dobro, zato sem bila razočarana. A potem se je dobro izšlo. Ko pomislim na to, me obda zadovoljstvo. Pa tudi to, da je Tone Vogrinec izpolnil eno od svojih stav, mi je ostalo v spominu. Iz Ljubljana do Maribora je šel peš.