V idrijskem domu upokojencev so ob njegovem odprtju lansko jesen napovedovali, da bodo morali število zaposlenih še povečati. Le malo zatem so razmere drugačne. »Odpuščati nam še ni treba, lahko pa da ni daleč tudi dan, ko ne bomo več podaljševali pogodb za določen čas,« pravi direktor doma Samo Beričič. Država je namreč prejšnji teden sprejela priporočilo, naj zdravstvena zavarovalnica izvajalcem zdravstvenih storitev ceno zanje zniža za tri odstotke. »Mi pa smo že lani imeli v osnovni zdravstveni negi 135.000 evrov primanjkljaja, iz česar je jasno, da država ne krije niti osnovnih stroškov dela zdravstvene nege. In zdravstvena nega v splošnih domovih pomeni večino zaposlenih,« pravi Beričič. To pomeni tudi, da država osnovnih zdravstvenih storitev ne krije ljudem, ki so vse življenje plačevali prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Nenehnega zniževanja cen, hkrati pa nalaganja novih obveznosti (dodatek za delo z dementnimi), za katere na koncu ni denarja, imajo v domovih upokojencev dovolj. Idrijski dom upokojencev je zasebnik s koncesijo. Bo primanjkljaj primaknil zasebnik, družba FMR? Beričič pravi, da ne: »Dejavnost mora kriti sama sebe.« H krču so pripomogle tudi splošne krizne razmere. Če je povprečna pokojnina v idrijski kotlini okrog 600 evrov, osnovna domska oskrba pa znese 700 evrov, je jasno, da čakalnih vrst za dom ni. V novem in sodobnem idrijskem domu upokojencev imajo še 28 prostih mest. Beričič je prepričan, da bi lahko država varčevala drugje kot pri osnovnih zdravstvenih storitvah. Sprašuje se, ali so potrebne naložbe v nove negovalne bolnišnice, ko pa bi lahko to delo opravljali domovi. Sprašuje se tudi, v čem so socialni zavodi toliko drugačni od negovalnih bolnišnic – tem namreč zdravstvena zavarovalnica krije neprimerljivo višje stroške zdravstvenih storitev. Prepričan je, da bo stanje prej ali slej sodu izbilo dno. Ali je potemtakem koncesionarstvo zgrešen posel? »Ne,« pravi Beričič, »le državna politika se do tega obnaša sramotno.«

Socialni zavodi ob tri milijone evrov

Triodstotno znižanje cen zdravstvenih storitev je že peto nižanje po letu 2009. Predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar odstotke pretvori v tri milijone manj denarja za izvajanje zdravstvenih storitev v celotni mreži socialnih zavodov. In jih prišteje dosedanjim petim milijonom, s katerimi domovi že sedaj krpajo luknje pri zdravstvenih storitvah tako, da za to namenjajo del oskrbnine. »To je nezakonito. Vsakič, ko vlada potrdi tak sklep, najprej sama krši zakone in nato v to peha še nas. S tem, da sredstva za oskrbo prelivamo v nekaj, za kar jih nismo zaračunali, ali s tem, da ne zagotavljamo zdravstvenih storitev, ki pa smo jih po zakonu dolžni,« pravi in prikima, da so odpuščanja v domovih vedno bolj realna, ker rezerv ni več.

Koncesionarji na slabšem

Na slabšem so trenutno domovi s koncesijo, saj morajo v stroške oskrbe prenesti tudi stroške naložbe, kar pa pomeni dražjo storitev in posledično bežanje oskrbovancev v javne zavode. Med zasebniki so tako že aktualna tudi vprašanja o stečajih. »Če bomo hoteli preživeti, bomo morali iskati druge mehanizme. Vlada nam sedaj samo jemlje denar, normative in obseg storitev pa zahteva enake. Zelo težko je in morali bomo zmanjšati število zaposlenih, če bomo hoteli preživeti,« pravi Marinela Šavle Reščič, direktorica zasebnega Centra za starejše občane Lucija, ki deluje s koncesijo. Ali se lahko zgodi tudi stečaj? »Vse bomo naredili, da do njega ne bo prišlo,« zagotavlja, a priznava, da so časi negotovi in nepredvidljivi, spremembe pa hitre.