V začetku minulega decembra je minil neobičajni jubilej. Minilo je namreč dvajset let, odkar je bil poslan prvi SMS. Prvo kratko sporočilo, v katerem je zaželel vesel božič, je z osebnega računalnika na mobilni telefon poslal inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone Neil Papworth. Navsezadnje so na primer mobilni telefoni v začetku 90. let stali morda nepredstavljivih pet in več tisoč evrov in z razvojem mobilne telefonije so se začela razvijati tudi ta sporočila. Potem so kratka sporočila doživela velik razmah in postala eno najpomembnejših komunikacijskih orodij, saj so mnogo cenejša od telefonskih klicev. Predlani, za lani še seštevajo, so samo v Nemčiji poslali 46 milijard kratkih sporočil, v Italiji pa celo 89 milijard. In pri nas? Največji slovenski mobilni operater Mobitel je sporočil, da so njegovi uporabniki na silvestrovo in letošnji prvi dan novega leta poslali 15,4 milijona kratkih sporočil, uporabniki Simobila pa so poslali 9,5 milijona sporočil SMS in 305.000 sporočil MMS.
Kratka sporočila so pozneje dobila konkurenco v spletnih družabnih omrežjih twitter in facebook, a so še vedno nadvse priljubljena, tudi zato, ker storitev deluje na vseh mobilnikih in zanjo ni potrebna internetna povezava. Zato ni čudno, da so sporočila SMS še vedno najbolj razširjen način komunikacije in na leto jih po svetu pošljejo okoli devet bilijonov.
Nepredstavljivo število, v katerem je skrit podatek, da največ sporočil SMS pošljejo tisti med 18. in 25. letom starosti, v povprečju 133 sporočil na teden, in da moški pošljejo več sporočil v primerjavi z ženskami, so pa zato njihova sporočila krajša.
»Nevarno« pisanje
Ali boste za bližajoče se valentinovo pošiljali voščilnice ali boste voščila napisali na mobilni telefon? Naj je večina še tako navdušena nad pošiljanjem sporočil SMS, strokovnjaki so že povzdignili glas, in na to morajo biti pozorni predvsem starši. Vplivni nemški jezikoslovci so namreč že opozorili, da uporaba sporočil SMS in tudi omrežja twitter siromaši jezik. Zaradi omejenega prostora sporočil se namreč mladim oži besedni zaklad in pravopisnih pravil nihče več ne upošteva. Že res, da so sporočila SMS bližja večini in zaradi ležernosti pri pisanju teh sporočil se spreminja tudi emocionalna vsebina. Na drugi strani nekateri strokovnjaki dokazujejo, da kratko pisanje sporočil spodbuja kreativnost teh piscev, izboljša se njihov način kratkega izražanja, postanejo iznajdljivi in še kakšno »opravičilo« so našli za pisanje sporočil SMS. Nekateri zagovorniki pravilne uporabe nemščine (kaj bi šele rekli za slovenščino...) pa kljub temu zatrjujejo, da bi morali uporabo sporočil SMS prepovedati otrokom, ki so mlajši od 14 let, saj se s takšno komunikacijo izgubljajo socialne veščine.
Pri takšni neverbalni komunikaciji na ravni sporočil SMS naj bi otroci izgubili pomembno socialno veščino, torej pogoj za medosebno funkcioniranje. Še več, socialna veščina je vse tisto, kar bi morali početi in govoriti v interakciji z drugimi. V kratkih sporočilih SMS vsega tega ni, to je bil problem že v pogovornih sistemih na internetu, zdaj je to postal problem sporočil SMS, še bolj pa težava družabnih omrežjih na spletu; omenimo le twitter, kjer je vse skupaj omejeno na skromnih 140 znakov.
Zaradi izostanka te veščine komunikacije se še posebno pri otrocih pojavljajo številne težave, postanejo introvertirani in ne komunicirajo z vrstniki ter se ne družijo z vrstniki med zunajšolskimi aktivnostmi, saj raje pišejo sporočila SMS, »tvitajo« ali na kakšen drug način kažejo svojo odsotnost iz realnega sveta. Svet elektronskih, mobilnih komunikacij je pač za večino veliko bolj vabljiv, pisan in predvsem mnogo večji. Toliko »prijateljev« vendar ni nikoli na domačem dvorišču.
Težava je samo tipkovnica
Takšna opozorila strokovnjakov seveda ne odvrnejo uporabnikov mobilne telefonije od tega, da bi pisali sporočila SMS. To velja tudi za slovenske uporabnike mobilne telefonije, ki skupno napišejo približno milijardo sporočil SMS in drugih sporočil na leto. In vendar imamo pri tem pisanju problem, ki se imenuje tipkovnica. Večina novejših telefonov namreč nima fizične tipkovnice, kar uporabnike velikokrat zmoti pri uporabi mobilnih aplikacij, ki zahtevajo uporabo tipkovnice, še huje je pri obsežnejšem pisanju na mobilnem telefonu.
Danes v večini zahodnega sveta, tako kot včasih na pisalnem stroju (kdo ga še pozna?), na običajnih računalniških tipkovnicah uporabljamo sistem QWERTY(Z), sistem, ki je dobil ime po razporeditvi črk na tipkovnici in so si ga izmislili že zelo davnega leta 1870. Tisti, ki uporabljajo angleščino, imajo šesto črko tipkovnice Y, pri nas smo jo nadomestili s črko Z.
Pisanje po takšnih tipkovnicah je najlažje, vendar je težava ta, da je vse manj sodobnih mobilnih telefonov z običajnimi tipkovnicami QWERTY, in kljub temu da postajajo telefoni vse pametnejši, zasloni na dotik pa vse večji, je tipkanje še vedno pogosto prepočasno in nerodno. Pametni telefoni, kot jih imenujemo, z zaslonom na dotik seveda prikazujejo virtualne tipkovnice QWERTY, ki so postavljene tako, kot so postavljene na običajni računalniški tipkovnici. V pokončnem načinu so prikazane tipke nekoliko manjše in ne omogočajo boljšega enoročnega tipkanja, v ležečem položaju so tipke večje in jih je lažje »zadeti«, uporabljate pa lahko kar obe roki.
Pišete lahko tudi hitro
Za tiste, ki so navajeni običajnih tipkovnic, so seveda najboljši mobilniki, na katerih tipkovnice QWERTY ali prilagojene tipkovnice vidimo. Naši operaterji ponujajo dovolj velik nabor tovrstnih mobilnikov, pa naj bo to serija BlackBerry (curve, bold, torch) ali Nokia (asha), čeprav je tovrstnih mobilnih telefonov vse manj. Sedaj prevladujejo tako imenovani pametni telefoni z zaslonom na dotik, na katerih si lahko sami nastavimo virtualno tipkovnico QWERTY ali QWERTZ. Nekateri, še posebno starejši, niso vešči pisanja po virtualnih tipkovnicah na zaslonu, zato proizvajalci ponujajo dodatne rešitve, ki nam olajšajo tovrstno pisanje.
To so aplikacije, ki si jih uporabniki mobilnega telefona naložijo sami na svoj telefon, običajno s »tržnice« za telefone s sistemom Android Google Play. Potreben je seveda dostop do interneta in na svojem telefonu dobijo pravzaprav pametne tipkovnice, ki pišejo same. No, vsaj pomagajo nam pisati hitreje. SwiftKey X Keyboard je običajna tipkovnica QWERTZ, ki v bistvu predvideva besede, ki jih bomo vpisali, in to ne le trenutnih besed na podlagi že natipkanih črk, ampak tudi najbolj verjetne naslednje besede. Tako je Siine pametna tipkovnica QWERTY, ki sicer ne podpira šumnikov, je pa mogoče z njo hitro pisati. Ravno tako je SlideIT zanimiva virtualna tipkovnica, ki podpira tudi slovenščino. Ta aplikacija je plačljiva, na las podobna je brezplačna GO Keyboard. MessagEase Keyboard žal še ne podpira slovenščine, je pa vabljiva, ker deluje v pokončnem načinu zaslona in omogoča zelo hitro pisanje. Boste pač pisali brez šumnikov.
Ob koncu minulega leta je na trg prišla novost, ki zbuja največ pozornosti prav pri tistih, ki niso vešči običajne virtualne tipkovnice in želijo pravilno uporabljati šumnike. To je navidezna tipkovnica Kii Keyboard, ki podpira slovenski jezik in ima na voljo dodatek s slovenskim slovarjem ter skoraj povsem olajša vnašanje besedil prek za dotik občutljivega zaslona.
In ne pozabite na valentinovo poslati svojega sporočila. Seveda, lahko tudi prek mobilnega telefona.
