Ptuj. Maske iz ovčjega kožuha, z dolgim rdečim jezikom iz usnja in belimi fižolčki namesto zob, so v noči s sobote na nedeljo še ostale doma. Gležnje so jim grele značilne rdeče gamaše, tisti starejši so v levih rokah stiskali prave ježevke, medtem ko bodice pri mlajših za zdaj še nadomešča mehek kožušček. Oprtali so si težke zvonce, se ponosno postavili drug ob drugega in čakali, da na svečnico končno začnejo svoj ples. V vasici Budina pri Ptuju je bilo medtem še vse mirno. Slišati je bilo le nežno prasketanje ognja, ki je po tleh s sencami risal skrivnostne podobe in šepetanje radovednežev, med njimi največ domačinov, ki so se s pričakovanjem ozirali vzdolž po cesti. Ko je ura odbila točno polnoč, je tišino prerezalo oddaljeno zvonjenje, ki je iz minute v minuto postajalo glasnejše. Prostor ob kresu je zavzelo nekaj sto kurentov ter s plesom, razposajenim poskakovanjem in s stresanjem zvoncev, ki so preglasili vsako besedo, letos začelo svoje poslanstvo: odganjanje zime in zla ter klicanje pomladi in dobre letine.

Prebudili demona v sebi

»Je dan, ko se začne naš čas, ko si naberemo energijo za vse dni pustovanja in prebudimo demona v sebi,« je o tradicionalnem Kurentovem skoku, dnevu, ko si lahko kurenti tudi uradno nadenejo maske in ko po Dravskem polju prvič v letu zadoni gromki zven kurentovih zvoncev, pove Marko Zgrebec, ki je kurent že dobrih deset let, in pravi, da bo to najverjetneje ostal vse življenje. Tisti, ki si ob najbolj norčavem času v letu s ponosom nadenejo kurentovo masko, zase namreč pravijo, da »kurenta ne nosiš na sebi, temveč v sebi«. Zato se vsako leto na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija zbere več sto kurentov in s plesom okoli ognja naznani začetek pustovanja.

Svetloba jim je oblivala zariple obraze, izpod čela so jim kapljale potne srage, a zvonjenje ni pojenjalo. »Zvonci tehtajo dobrih 25 kilogramov,« razkrije kurent Grega Žižek, ki si je verigo z zvonci okoli pasu zavezal že deseto leto zapored, in z nasmeškom doda: »Lani sem med preganjanjem zime shujšal za pet kilogramov. Upam, da bo tudi letos tako.«

V kurentiji tudi dekleta

Pod budnim očesom očeta karnevala Branka Brumna in letošnjega princa karnevala Miroslava Slodnjaka, viteza Dornavskega, ki mu je ptujski župan Štefan Čelan včeraj že predal svoja pooblastila za vladanje karnevalskemu mestu, medtem ko se je sam do 12. februarja pridružil kurentom pri preganjanju zime, so na minulo svečnico najbolj prepoznavni znanilci pustne razposajenosti združili moči in dežne kaplje, ki so čez dan vztrajno močile tla, so zvečer popolnoma ponehale. »Čeprav vreme danes ni bilo na naši strani, mislim, da smo dobro začeli in nam bo tudi letos uspelo pregnati mrzlo zimsko vreme,« je obljubil Zgrebec, ki ga kar 30 kilogramov težki zvonci pri tem niso ovirali: »Na začetku je naporno, potem pa se navadiš, zvonci se zlijejo s telesom, telo in kurentija pa postaneta eno.«

Čeprav so bili v preteklosti kurenti lahko le mladi neporočeni moški, se za nošenje kožuha in maske vse pogosteje odločajo tudi dekleta. »Odličen občutek,« je bila navdušena Jožica Bombek, ki se je v vlogi kurenta letos preizkusila prvič: »Sprostiš se in pozabiš na vsakodnevne probleme.«

Ogenj je počasi pojenjal, zvonci niso več udarjali ob boke, zvonjenje pa je odmevalo zgolj v ušesih. Kurenti so skočili, pustna mrzlica pa se je tudi uradno naselila na ptujske trge in ulice, kjer bo norčavo vzdušje vladalo vse do prihodnjega torka, ko bo pust pokopan, za dogajanje v mestu pa ponovno odgovoren župan.