Onesnaženost tal z arzenom v dolini Kotredeščice ne pomeni tudi akutnega tveganja zdravja ljudi, je pokazala analiza republiškega Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), pod katero se je podpisala dr. Lucija Perharič. Inštitut je analizo opravil na podlagi meritev vsebnosti arzena v 178 vzorcih solate in korenja na področju občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, ki jih je za potrebe svojega projekta naročil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Koncentracije arzena, izmerjene v vrtninah, pridelanih v dolini Kotredeščice in drugih predelih občine Zagorje, so večje kot v sosednjih občinah, vendar gledano globalno te koncentracije niso višje kot v številnih drugih državah, pojasnjujejo na IVZ in hkrati predlagajo, naj mnenje o morebitnih drugih vzrokih podajo tudi geologi in hidrometeorologi.
Spomnimo, da so krajani na težave opozorili po poplavah leta 2010, ko je potok v dolino nanosil zemljino iz nekdanjega – in nikoli saniranega – rudnika antimona v Znojilah. Analiza tal je pokazala, da je onesnaženost z arzenom največja v zgornjem delu potoka, kjer je bil včasih vhod v rudnik. Poleg arzena, ki med drugim lahko povzroča raka, genske spremembe in anomalije ploda pri nosečnicah, so tla na nekaterih mestih onesnažena še s kadmijem, nikljem, cinkom in bakrom.
Čeprav tveganja akutnih škodljivih učinkov arzena ni, IVZ v analizi vrtnin kljub vsemu opozarja na blago povečano tveganje nerakotvornih učinkov na zdravje ljudi, kot so vplivi na kožo in krvne žile pri majhnih otrocih, a le če bi bili težkim kovinam izpostavljeni skozi vse življenje. »Najzanesljivejše podatke o izpostavljenosti pa je mogoče dobiti z določanjem ravni kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih, zato inštitut pri občanih predlaga izvedbo biomonitoringa,« so dodali na IVZ. Če bi bile pri biomonitoringu ugotovljene ravni arzena, ki bi lahko predstavljale tveganje zdravja, pa bi bilo treba izdelati načrt za ustrezno spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva na primarni ravni, menijo na IVZ.
Za čim manjšo izpostavljenost arzenu IVZ Zagorjanom svetuje, naj doma pridelane vrtnine dobro operejo pod tekočo vodo in olupijo, majhni otroci naj uživajo čim manj doma pridelanih vrtnin, prav tako naj jih starejši ne izpostavljajo prahu, ki se dviga na kmetijskih površinah. Kmetijski delavci naj pri obdelavi površin s povečano vsebnostjo arzena v tleh uporabljajo zaščitno opremo vključno z zaščito za obraz, s čimer bodo zmanjšali vdihavanje prahu, prebivalci v neposredni bližini kmetijskih površin s povečano vsebnostjo arzena pa naj v času obdelave kmetijskih površin ne odpirajo oken in naj redno odstranjujejo prah v bivalnih prostorih. IVZ svetuje še dosledno izvajanje preprostih in učinkovitih higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok.