BX so predstavili kot naslednika modela GS na veliki predstavitvi ob vznožju Eifflovega stolpa, oglato karoserijo je zasnoval Marcello Gandini, bil pa je tudi eden prvih avtomobilov, ki so nastali kot produkt sodelovanja in združitve Citroëna in Peugeota leta 1976, saj si je delil isto platformo kot peugeot 405, ki so ga predstavili leta 1987. Po Citroënovem zgledu je imel tudi BX seveda hidropnevmatsko vzmetenje, precejšne število sestavnih delov na karoseriji je bilo izdelanih iz umetnih materialov, na sprednji in zadnji osi pa je imel nameščene kolutne zavore.

Kot smo omenili, so ga izdelovali kot petvratno limuzino in kot karavana, namenili so mu sprednji in kasneje tudi štirikolesni pogon ter štirivaljne motorje. Namesto dotedanjih motorjev iz modela GS so zasnovali novo generacijo motorjev serije XY, TU in XU z 1,4, 1,6 in 1,9 litra delovne prostornine, za ta segment nekoliko premajhen 1,1-litrski motor s 40 kilovati (55 KM) pa je bil namenjen v glavnem za določene trge, kot so bili Italija, Grčija ali Portugalska. Dizelska različica BX je prišla leta 1984 in si na nekaterih trgih odrezala velik kos pogače. V Veliki Britaniji je bil na primer dizelski BX najbolje prodajan dizelski karavan svojega časa.

Prenova modela je prišla leta 1986, ko so spremenili predvsem njegovo armaturno ploščo, na katero so namestili klasične merilnike, avtomobil je ob tem dobil bolj zaobljene odbijače in ogledali. Leta 1988 je prišel na vrsto turbodizelski BX, prav vse različice pa so si prislužile nekakšen sloves »mestnega elegantnega avtomobila«. A brez težav pri BX vseeno ni šlo – najbolj je avtomobil skozi celotno življenjsko dobo pestila težava zaradi različno kakovostne proizvodnje, glede na takratno konkurenco seveda.

Začetek konca tega modela je prišel že leta 1991, ko so predstavili nekoliko manjši model ZX, a njegov resnični naslednik je xantia.